Kategorie: Unkategorisiert

Upravljanje podjetij v času predpostavk in scenarijev

Vsaka kriza in sprememba je hkrati nevarnost in poslovna priložnost. Nevarnost, če je ne zaznamo oz. se ji pravočasno ne prilagodimo, ali priložnost, če smo med prvimi, ki razumejo, da se v preteklost ne moremo več vrniti. V nadaljevanju članka se bomo osredotočili na spremembe, ki se trenutno dogajajo in rešitve, ki jih lahko takoj uporabite v svojih podjetjih.

Katere spremembe lahko pričakujemo v prihajajočem obdobju?

1. Spremembe, ki jih bodo vodile tehnologije in digitalizacija:

• Spremembe povezane z aplikacijo razpoložljivih tehnologij – avtomatizacija procesov, optimizacija procesov => nižji stroški
• Digitalna transformacija – inovativna aplikacija razpoložljivih tehnologij za spremembo poslovnega modela => dvig konkurenčnosti

2. Spremembe v poslovnih modelih – platforme in ekosistemi:

• Poslovni model mora odražati spremembe, ki se dogajajo pri kupcih
• „One stop platform system“

3. Spremembe v obnašanju, pričakovanjih in potrebah pri potrošnikih in pri zaposlenih

• Potrebe in pričakovanja po varnosti zanesljivost, odgovornost, partnerski odnos, ipd.
• Pričakovanja po odlični izkušnji – bolj kot kvaliteta samega izdelka/storitve nas zanima kvaliteta izkušnje pri nakupu in uporabi izdelka/storitve; kako želim kupiti, kako želim potrošiti, kako želim doživeti.

Kako lahko danes postopamo, kakšne so rešitve?

• Naredimo vse, da preživimo: torej stabiliziramo finančno stanje, imamo transparenten odnos do zaposlenih, strank, dobaviteljev, deležnikov ter gradimo in ohranjamo partnerski odnos s strankami.
• Razvijemo strategijo za naslednjih 6 – 12 mesecev: torej ugotavljamo in spremljamo kratkoročne predpostavke, razvijamo scenarije na podlagi predpostavk ter prilagajamo aktivnosti scenarijem in spremembam.
• Definiramo prihodnost: torej kakšna je naša vizija, ali naše poslanstvo še drži, definiramo 10-15 dolgoročnih predpostavk, ki jih vidimo kot kritične ter povežemo srednjeročne aktivnosti z dolgoročnimi predpostavkami.

Kako razviti strategijo za naslednjih 6 – 12 mesecev?

Ne preostane nam drugega, kot da predpostavljamo. Doslej smo bili navajeni oz. celo razvajeni, da se odločamo in delujemo na podlagi dejstev iz preteklosti, vendar smo trenutno v situaciji, ko dejstev, ki bi se jih lahko oprijeli, enostavno ni. Še nikoli se nismo srečali s tovrstno situacijo in ni preteklosti, ki bi se je lahko oprijeli.

Zato lahko le:

• predpostavljamo, tako da PROAKTIVNO SKENIRAMO vse, kar se dogaja okoli nas in je za nas vsaj malo relevantno;
• pripravimo širok nabor predpostavk in V TIMU izberemo tiste, ki se nam zdijo najbolj primerne (realne, nevarne, koristne, optimistične, pragmatične, pesimistične, ipd.),
• na podlagi izbranih predpostavk izdelamo možne SCENARIJE, se odločimo, po katerem scenariju bomo začeli,
• ves čas MERIMO in SPREMLJAMO REZULTATE, ali se izbrane predpostavke in scenarij uresničujejo,
• čim zaznamo spremembe med predvidenim in dejanskim, spremenimo delovanje po novem scenariju,
• vse to počnemo dnevno, tedensko, mesečno – odvisno od narave posla oz. frekvence sprememb, ki se dogajajo in vplivajo na nas.

Povezetek: Online dogodek – FIN ZAJTRK: Kako v krizi do rešitev?

Predavatelj: Tomaž Pavlica, Palok d.o.o., svetovalec na področjih razvoja novih poslovnih modelov in strategij, digitalne transformacije.

V primeru dodatnih vprašanj se obrnite na: info@fin-servis.si.

• Kaj je za rešitev likvidnostnega krča naredila država?
• Kako so na likvidnostne potrebe podjetij odreagirale banke?
• 4 realne rešitve za zagotovitev likvidnosti

S koncem maja je bila preklicana epidemija virusa SARS-COV-2 in življenje se je začelo počasi vračati v stare tirnice. Kar pa ne pomeni, da delna zaustavitev gospodarstva v zadnjih dveh mesecih in pol ni pustila nobenih posledic. V sektorjih, kot sta gostinstvo in turizem, se je vpliv sprejetih vladnih ukrepov dne 13. 3. začel poznati praktično po kakšnem tednu, saj je nova likvidnost v teh sektorjih praktično izginila čez noč, na drugi strani pa so še vedno ostale obveznosti do dobaviteljev, najemodajalcev, bank in nenazadnje seveda tudi delavcev. Drugi sektorji gospodarstva so začeli čutiti enake posledice morda le nekaj tednov kasneje, ko je začel likvidnostni krč grabiti celotno gospodarstvo, saj se je naenkrat zelo poslabšala plačilna disciplina. Še z malo večjim zamikom pa se je potem znižalo agregatno povpraševanje, ki je še dodatno oslabilo slovenska podjetja, ki so v veliki meri odvisna od izvoza v glavne izvozne partnerice, kot je Nemčija, Avstrija in Italija, kjer so se še v večji meri zaustavili številni sektorji gospodarstva. Vsi našteti faktorji so imeli zelo velik vpliv na slovenska podjetja, ki so se še dodatno zakrčila in začela zadrževati lastno likvidnost, kar je likvidnostni krč samo še poglobilo.

V nadaljevanju vam tako na kratko predstavljamo, kaj je za rešitev tega izziva naredila država, kako so odregirale banke in kakšne so realne rešitve za zagotovitev likvidnosti.

Kaj je za rešitev likvidnostnega krča naredila država?

Država se je na nastalo situacijo, sicer relativno hitro odzvala, vsaj kolikor hitro se je lahko pričakovalo od njenega birokratskega aparata. Ukrepi, ki so jih sprejeli v 1. korona zakonu, so bili sicer usmerjeni predvsem v rešitve, ki so se nanašale na čakanje na delo, kar je bila rešitev namenjena za zaposlene, ki bi sicer ostali brez mesečnega dohodka. To bi lahko potencialno zelo poslabšalo nastalo situacijo, predvsem če upoštevamo, da je bilo na vrhuncu zdravstvene krize na čakanju 285.000 ljudi, kar je skoraj 32,0 % vseh delavno aktivnih pred krizo. Glavna pomanjkljivost sprejetega ukrepa je bilo dejstvo, da so morali delodajalci sredstva za neto plače za marec in april zagotoviti sama, medtem ko jim je oz. jim še bo država nadomestila izplačala šele v mesecu maju in v nekaterih primerih celo kasneje.

Vlada pa je pri sprejemanju tega zakona popolnoma pozabila na dejstvo, da je začelo gospodarstvu že kritično primanjkovati likvidnosti, kar pa tudi ni bilo odpravljeno s sprejetjem 2. in 3. korona zakona. Ukrep, ki bi ga morala država takoj sprejeti, je poroštvena shema, preko katere bi lahko banke podjetjem takoj zagotovile potrebno likvidnost. Omenjeni ukrep so sprejeli kasneje, vendar veliko prepozno, saj sprejeta poroštvena shema v času pisanja tega prispevka še vedno ni zaživela in dejansko še vedno ni bilo odobreno niti eno posojilo na podlagi poroštva države. Država je imela sicer na začetku v načrtu tudi odkupovanje poslovnih terjatev od podjetij, kar bi omogočilo, da bi se začel cikel plačevanja vrteti hitreje, kar bi prispevalo k razrešitvi nastale situacije, vendar tudi ta ukrep ni nikoli zaživel oz. bil sprejet.

Zelo dober ukrep, ki ga je sprejela vlada pa je bil odlog plačila glavnic za bančna posojila, ki pa bi moral biti bolje definiran, saj nekatere banke z uvedbo odloga niso hkrati podaljšale ročnosti teh posojil.

Kako so na likvidnostne potrebe podjetij odreagirale banke?

Poslovne banke so na nastalo situacijo, enako kot med finančno krizo v letih 2008 – 2010, odreagirale zelo slabo, saj so se ponovno popolnoma zaprle vase in je bilo zelo težko dobiti kakršnokoli likvidnost. Če so podjetja le dobila kratkoročno likvidnost, so morala zagotoviti najmanj bremen proste nepremičnine in drugo zavarovanje, kljub nadpovprečnim bonitetam in dobri plačilni zgodovini. Tukaj se je pojavil zelo zanimiv paradoks, da so bile banke pri svoje odzivu na nastalo situacijo že spet zelo kratkovidne, saj so tudi lastnim komitentom, ki so že imeli izpostavljenost, z veliko težavo zagotovile likvidnost. Tudi v tako nizkih zneskih kot je 10 % obstoječe izpostavljenosti, čeprav bi v nasprotnem primeru obstajala zelo velika verjetnost, da ta ista podjetja ne bi preživela krize in bi bila s tem zagotovo ogrožena celotna izpostavljenost banke.

Poleg tega so se poslovne banke na neki način tudi želele okoristiti na račun nastale krize, saj so komitentom, ki so zaprosili za dodatno likvidnost, zaračunavale dodatno premijo na obrestne mere, ki so bile tudi za 100 % višje, kot je bila tista, ki so jo ta ista podjetja dobila pred krizo. Edina banka, ki je imela posluh za podjetja in se je na nastalo situacijo relativno dobro odzvala je SID banka, ki je začela podjetjem zagotavljati prepotrebno likvidnost za premostitev izpada prihodkov, ki so pustile podjetjem številne fiksne stroške, ki jih drugače nebi bili sposobni pokriti.

Omejevanje podjetij pri višini posojila

Državna poroštvena shema še ni zaživela in je dejansko na način, kot je zastavljena, dokaj neuporabna, saj omejuje podjetja pri višini posojila. Podjetje ga lahko dobi na 10 % letnih prihodkov v letu 2019 in na ročnost maksimalno 5 let. Če upoštevamo, da bo izpad prihodkov povprečno znašal med 15-25 %, je maksimalna višina kredita definitivno prenizka. Poleg tega je ročnost teh kreditov prekratka, saj podjetja na tako kratek rok ne bodo ustvarila zadostne presežne likvidnosti, da bi lahko absorbirala izpad prihodkov v višini 15-25 % letnih prihodkov, zato bi bili potrebni krediti, katerih ročnost bi omogočala do 10-letno odplačevanje. Prav tako bi podjetja potrebovala tudi določen moratorij na odplačevanje glavnice, saj se gospodarski šok, ki sledi, ne bo razrešil na kratek rok, zato bi bilo potrebno minimalno 12-18 mesecev moratorija na odplačilo glavnice.

Štiri realne rešitve za zagotovitev likvidnosti

SID BANKA – daleč najboljša možnost za pridobitev likvidnosti na relativno kratek rok

Trenutno ima objavljena 2 razpisa, na katera se lahko podjetja prijavijo. Prvi razpis TURIZEM 1 je namenjen turističnim in gostinskim podjetjem, medtem ko je drugi razpis SDMKV namenjen vsem ostalim malim in srednjim podjetjem. Oba razpisa omogočata, da podjetje pridobi od 100.000 do 7.000.000 EUR likvidnostnega posojila, ročnosti od 2 do 12 let po ugodnih obrestnih merah, ki pa so vseeno odvisne od bonitete podjetja in zavarovanja, ki ga lahko podjetja priskrbijo.

Glavna pomanjkljivost kandidiranja na razpisih SID banke je kompleksnost dokumentacije, ki jo je treba pripraviti za uspešno kandidiranje na teh razpisih in ki jo povprečno slovensko podjetje brez finančnega direktorja težko izpolni. Na tem mestu je zelo pomembno, da ima podjetje kakovosten računovodski servis, ki zagotovi kakovostne in ažurne informacije ter finančnega strokovnjaka, ki ima izkušnje pri pripravi dokumentacije za SID banko.

Razpis Slovenskega podjetniškega sklada P1 plus

Ponuja garancije za zagotovitev likvidnostnega posojila do 100.000 EUR na dobo 5 let s 6-mesečnim moratorijem. Razpis je sicer zelo podoben poroštveni shemi, ki jo pripravlja država, s tem, da ima nekaj prednosti in tudi nekaj pomanjkljivosti. Prednost je zagotovo, da omogoča moratorij v dolžini 6 mesecev, po drugi strani pa je pomanjkljivost relativno kratka ročnost in seveda omejitev z relativno nizkim maksimalnim zneskom posojila. Enako kot pri razpisih SID banke je treba pripraviti predstavitveni načrt in predhodno dobiti odobritev poslovne banke, kjer ponovno pride prav, da imajo podjetja kakovosten računovodski servis in finančnega strokovnjaka, da pripravi celotno dokumentacijo.

Poslovne banke so še vedno opcija za pridobitev likvidnostnih sredstev

Vendar je večina bank omejila novo financiranje na obstoječe komitente, pri čemer so zelo previdni, zato je sedaj še toliko bolj kot kadarkoli prej pomemben način, na katerega podjetja komunicirajo s svojimi poslovnimi bankami. Na banko je treba priti z izdelanim poslovnim načrtom oz. načrtom prestrukturiranja in jim predstaviti način, na katerega bo podjetje reševalo svoje likvidnostne probleme in kakšno vlogo bo imela pri tem njihova banka. Ohranitev zaupanja oz. vzpostavljanje le-tega je v bančništvu zelo pomembna, saj vsak poslovni odnos, še posebej pa odnos z banko temelji na zaupanju in s primernim načinom komuniciranja je veliko lažje doseči zadostno stopnjo zaupanja, da na koncu banka pristopi k sodelovanju. Pri vzpostavitvi tega zaupanja pa imajo kakovostni in ažurni podatki, ki so predstavljeni banki na primeren način, ključno vlogo. Pri tem pa je ponovno pomembna vloga dobrega računovodskega servisa v sodelovanju z dobrim finančnim strokovnjakom.

Iskanje notranjih rezerv in optimizacij v poslovanju

Prav to se mnogokrat pokaže nujno ravno v kriznih razmerah, zato je eden od poglavitnih načinov zagotovitve likvidnosti, da se podjetja začnejo ukvarjati z identifikacijo potencialov in sprejemanjem ukrepov, ki bodo omogočili, da se ti potenciali dejansko realizirajo v obliki izboljšanja likvidnostne situacije. Predpogoj za identifikacijo potencialov so seveda kakovostni in ažurni podatki, ki jih podjetje analizira v določenih časovnih intervalih in na ta način vzpostavi kontrolo nad poslovanjem lastnega podjetja. Ko se pogovarjamo o kakovostnih in ažurnih podatki, gre tu večinoma za računovodske podatke, ki morajo bili poknjiženi praktično v realnem času, da lahko omogočijo nadaljnjo analizo, preko katere se lahko potem identificira potenciale za izboljšanje likvidnosti in sprejme določene ukrepe. Pri procesu vzpostavljanja kontrole nad finančno funkcijo sta tako ponovno zelo pomembna kakovosten in ažuren računovodski servis v sodelovanju s finančnim strokovnjakom.

Avtor: Jan Jereb, finančni strokovnjak, Nummus d.o.o.

Za dodatne informacije se obrnite na: info@fin-servis.si

Uveljavljene so spremembe Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in nov uveljavljen Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE).

Pripravili smo kratek pregled najpomembnejših sprememb, ki so začele veljati s 1. majem, a se nekatere spremembe uporabljajo za nazaj, torej od 13. marca 2020.

1. Čakanje na delo in plačevanje prispevkov (22. člen zakona)

Spremenjen je kriterij za povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov. Ta kriterij je ugodnejši od tistega, ki je bil določen prej.

• Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
• Če v letu 2019 niso poslovali ali celo leto niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020.

2. Do državne pomoči niso več upravičena … (20. a člen zakona)

Dodan je nov 20.a člen s pogoji dodelitve državne pomoči, ki med drugim iz pomoči izključuje subjekte, ki so bili že na 31. 12. 2019 podjetja v težavah.

3. Pravica delavca, da se vrne na delo (24. člen zakona)

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

4. Delavci, ki v času epidemije delajo (33. člen zakona)

Delodajalci v zasebnem sektorju so v času trajanja interventnih ukrepov oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, morajo pa jim izplačati krizni dodatek. Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, ali ima sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka.

5. Samozaposleni in vračilo temeljnega dohodka(37. člen zakona)

• Do pomoči so po novem upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
• Če v letu 2019 niso poslovali ali celo leto niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020.
• Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

6. Izplačilo dobička/nagrad in vračilo prejetih sredstev (99. člen zakona)

• Subjekt, ki je oproščen plačila pokojninskih prispevkov za zaposlene in si je v letu 2020 izplačal dobiček, nakupil lastne delnice, izplačal nagrade poslovodstvu, ni dolžan vrniti prejetih sredstev.
• Subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in si je v letu 2020 izplačal dobiček, nagrade, mora prejeta sredstva vrniti.

Pogoj za pridobitev upravičenj do interventnih ukrepov so poravnane vse davčne obveznosti in druge obveznosti, ki jih pobira davčni organ na dan vložitve vloge.

Imate vprašanja?

Vljudno vas vabimo, da nas kontaktirate po telefonu ali elektronski pošti (info@fin-servis.si) oziroma se obrnete na svojega svetovalca in z veseljem vam bomo pomagali ter svetovali.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (ZIUZEOP) oziroma t. i.“mega korona zakon“za državljane in gospodarstvo. Ukrepi, ki so bili sprejeti, so namenjeni predvsem posameznikom in podjetjem, ki bodo utrpeli negativne finančne posledice epidemije, kmalu pa lahko pričakujemo tudi drugi paket ukrepov, ki se bo osredotočal na popravke in dopolnitve prvega paketa ter zagotovitev likvidnosti slovenskega gospodarstva.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) narekuje ukrepe, ki veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Zakon dopušča možnost podaljšanja za 30 dni, v kolikor epidemija ne bo preklicana do 15. 5. 2020.

V nadaljevanju izpostavljamo ukrepe, ki naslavljajo štiri pomembne sklope državne pomoči gospodarstvu:

1. Povračilo izplačanih nadomestil in oprostitev plačila prispevkov za zaposlene na čakanju.
2. Oprostitev plačila prispevkov za PIZ za zaposlene, ki delajo ter obveznost izplačila kriznega dodatka.
3. Izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dodatka.
4. Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, družbenike, kmete, verske uslužbence.

Ob sprejetju novega »korona mega zakona« smo se v Fin-servisu dotaknili številnih izzivov in vprašanj ter opozorili na pomembne mejnike in pogoje, ki vam lahko omogočijo pridobivanje dodatne finančne pomoči. V nadaljevanju tega prispevka so opisani izbrani ukrepi vlade po omenjenih sklopih.

Povračilo izplačanih nadomestil in oprostitev plačila prispevkov za zaposlene na čakanju

• Pravico do ukrepa imajo vsi delodajalci v R Sloveniji, razen določeni proračunski uporabniki in delodajalci s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti.
• Upravičeni delodajalci katerim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje 2019.
• V primeru, da pogoj v letnem poročilu za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.
• Upravičenci, ki so začeli s poslovanjem v letu 2019 dokazujejo upad prometa s primerjavo na mesec februar 2020.
• Delodajalec prejme povračilo izplačanega nadomestila plače zaposlenim na čakanju.
• Delavec ohrani vse pravice iz DR.
• Delodajalec lahko pozove delavca, da se vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu in ne izgubi pravice do povračila, predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
• Pisna napotitev delavca na začasno čakanje.
• Pravica do povračila nadomestila za delavce, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile (varstvo otrok in nezmožnost prihoda na delo, zaprtje mej).
• Višina nadomestila kot določa ZDR (80%), ne nižja od minimalne plače (cca 950,00 EUR bruto).
• Povračilo v višini izplačanega nadomestila vendar največ do povprečne mesečne plače v RS v letu 2019.
• Oprostitev plačila prispevkov obračunanih od izplačanih nadomestil, razen akontacije dohodnine, katero plača delodajalec.
• Povračilo nadomestil in oprostitev plačila vseh prispevkov od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020.

Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače:

• Delodajalec vloži vlogo v e-obliki pri Zavodu za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na čakanje oziroma najkasneje v roku 8 dni od uveljavitve zakona (predviden rok: 19. 4. 2020).
• Ni pravice do povračila v primeru neporavnanih obveznosti, ki jih pobira FURS, na dan vložitve vloge ali ne predloženih obračunov davčnih odtegljajev iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let ali je nad njim uveden stečajni postopek.

Povračilo nadomestila:

• Zavod RS za zaposlovanje odloči o vlogi v roku 8 dni s sklepom.
• Povračilo nadomestila se delodajalcu izplačuje mesečno in sicer do 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
• Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil izvaja Zavod RS za zaposlovanje ter Inšpektorat RS za delo.

Obveznosti delodajalca:

• V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.
• Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
• Če delodajalec pozove delavca nazaj na delo ali je delavcu prenehal razlog višje sile mora o tem obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.
• Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v trikratni višini, če ravna v nasprotju z zgoraj navedenim.
• Prejeta sredstva vrne delodajalec, ki prične s postopkom likvidacije.

Oprostitev plačila prispevkov PIZ za zaposlene, ki delajo ter obveznost izplačila kriznega dodatka

• Delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za PIZ (15,50% iz plače in 8,85% na plače), plača jih RS.
• Oprostitev za mesec marec*, april in maj 2020.
• Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in njegova zadnja plača ni presegala trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov, za mesec marec se izplača krizni dodatek sorazmerno.
• REK obrazci za izplačilo plač od 23. 4. 2020.

Izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dodatka – SAMOZAPOSLENI

• Upravičeni tisti (samozaposleni, družbeniki v enoosebni družbi, verski uslužbenec, kmet), ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.
• Temeljni dodatek za marec 2020 v višini 350,00 EUR, za april in maj 2020 v višini 700,00 EUR.
• Ni pravice do izplačila temeljnega dodatka v primeru neporavnanih obveznosti, ki jih pobira FURS, na dan uveljavitve zakona – 11. 4. 2020.
• Pogoj za izplačilo – predložitev izjave FURS, da upravičenec zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti / v zmanjšanem obsegu.
• Izjavo bo možno predložiti na FURS po 14. 4. 2020.

Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti:

• Vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali
• vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020.
• Temeljni dodatek za mesec marec bo FURS izplačal 25. 4. 2020, če bo izjava vložena do 18. 4. 2020.
• Predložitev izjave med 19. 4. 2020 in 30. 4. 2020 izplačilo dodatka za marec ali april do 10. 5. 2020.
• Predložitev izjave med 1. 5. 2020 in 31. 5. 2020 izplačilo dodatkov do 10. 6. 2020.
• Izjave se predložijo za posamezen mesec ali za več mesecev skupaj, najkasneje do 31. 5. 2020.
• Mesečni temeljni dodatek izplačuje FURS.

Vračilo temeljnega dodatka:

• Predložena izjava je javnega značaja in objavljena na spletni strani FURS.
• Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
• V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Oprostitev plačila prispevkov – SAMOZAPOSLENI

• Upravičeni tisti (samozaposleni, družbeniki v enoosebni družbi, verski uslužbenec, kmet), ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.
• Do oprostitve plačila prispevkov ni upravičena oseba:
• ki do uveljavitve zakona ni bila ustrezno zavarovana
• v primeru neporavnanih zapadlih obveznosti, ki jih pobira FURS, na dan predložitve vloge
• Oproščene prispevke za upravičence na podlagi podatkov FURS, plača Republika Slovenija.
• Upravičenec do plačila prispevkov prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna in jih ne plača
• V primeru, da se izkaže, da izjava ni bila resnična, je prejemnik dolžan vrniti oproščene prispevke z zamudnimi obrestmi.

V primeru vprašanj in dodatnih informacij nam lahko pišete na info@fin-servis.si.

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) oziroma t. i. „protikorona mega zakon“ za državljane in gospodarstvo.

Z namenom obveščanja smo se v obdobju čakanja na sprejetje novega zakona povezali s poslovnim združenjem CEED in kot poslovni svetovalci gostovali na webinarju o predlaganih vladnih ukrepih.

Na spletnem srečanju smo se pogovarjali o izbranih ukrepih vlade, kot so:

• temeljni mesečni dohodek za samozaposlene, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu;
• kakšne so obveznosti in pravice podjetnikov pri povračilu denarnega nadomestila za delavce na čakanju na delo in za primer višje sile;
• kaj narekuje zakon o oprostitvi plačila prispevkov OPIZ in kriznega dodatka?
• odgovorili smo tudi na vprašanja glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti v času višje sile, kot so plačevanje najemnine in računov;
• in še več.

V času, ko se epidemija koronavirusa (COVID – 19) hitro širi, vam celotna ekipa podjetja Fin-servis d.o.o. želi čim več zdravja in varnosti.

Fin-servis ima celovit načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, ki ga že izvaja. V osredje smo kot vedno postavili skrb za svoje zaposlene, stranke in partnerje. Ker je digitalizacija že več kot desetletje temelj našega poslovnega modela, bo delo v prihodnjih dneh potekalo nemoteno in od doma.

V primeru, da se srečate z različnimi pomisleki, vprašanji in izzivi, vas vljudno prosimo, da nas kontaktirate po telefonu ali elektronski pošti oziroma se obrnete na svojega skrbnika in z veseljem vam bomo pomagali ter svetovali.

V tem času bomo neprestano spremljali in vas obveščali tudi o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju gospodarstva.

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izpostavilo 8 predlogov, ki naj bi jih sprejeli po hitrem postopku. Več o tem si lahko preberete na sledeči povezavi: https://www.gov.si/novice/2020-03-12-ukrepi-mgrt-na-vpliv-koronavirusa
• Vlada je sprejela odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Preverite na: https://www.gov.si/novice/2020-03-15-odlocitve-z-dopisne-seje-vlade-republike-slovenije/

Ostanite varni in zdravi,

ekipa Fin-servis

Zbrali smo nekaj postavk, na katere ne pozabite pri oddajanju obračuna finančni upravi (rok poteče konec marca), da ne boste plačali več davka, kot ga morate. Pri letošnji oddaji obračuna za plačilo davka na lanski dobiček pa bodite predvsem pozorni, katere olajšave boste uporabili tokrat in katere boste prenesli v prihodnje davčno obdobje. Letos so namreč začele veljati spremembe, ki podjetja in podjetnike omejujejo pri koriščenju olajšav.

Kaj je najbolj pomembno za davčno bilanco?

Davčna bilanca ni enako poslovna bilanca. Torej, „dobiček“ kot davčna osnova, na katerega na koncu plačate davek, ni enak poslovnemu dobičku. Ne gre za enostavno matematiko prihodki minus odhodki, saj vsi odhodki oziroma stroški niso davčno priznani. Enostaven primer je prav reprezentanca – prizna se samo v višini polovice računa v gostilni, na primer. po drugi strani pa se stroški za izobraževanje, team bulinding priznajo v stoodstotni višini. Hkrati je potrebno tudi vedeti, da se za prihodke šteje že vse, kar ste kupcem zaračunali, na primer. Torej ni nujno, da ste vse že dobili plačano.

Na kaj bodite pozorni?

OSNOVNA SREDSTVA: Preverite, ali so v registru vsa pridobljena nova osnovna sredstva in ali ste odtujena oziroma izločena osnovna sredstva izločili s seznama. Preverite, ali je amortizacija obračunana in ali so uporabljene stopnje skladne z davčno priznanimi stopnjami. Preglejte seznam opreme, ki pomeni 40-odstotno investicijsko olajšavo, in morebitno predčasno odtujeno, prodano opremo, za katero boste morali vrniti v preteklosti že izkoriščeno olajšavo.

OLAJŠAVE NA SPLOŠNO: Najprej osnovna sprememba; država jih od letos naprej omejuje. Torej, v bilanci, ki jo boste davkariji oddali ta mesec, lahko olajšave upoštevate še do celotne višine davčne osnove. V letošnjih bilancah, ki jih boste oddajali drugo leto, pa ne. Od 1. januarja 2020 se namreč lahko olajšave izkoristijo samo do višine 63 odstotkov davčne osnove, pri čemer tudi ostaja omejitev, da se bodo lahko izkoristile največ v obdobju pet let od vlaganj (velja za investicijske olajšave in olajšave za R & R). Preračunati je torej treba, kolikšen del olajšav bo družba dejansko sploh lahko izkoristila glede na pričakovane dobičke. In, ali se splača izkoristiti večji delež olajšav za oddajo tokratnih bilanc, ko lahko izkoristite olajšavo še do sto odstotkov davčne osnove, in v prihodnja leta prinesti samo morebitni „ostanek“ olajšave. Poenostavljeno: če ste za raziskave in razvoj porabili dva milijona evrov, vaša davčna osnova je 1,5 milijona evrov, preračunajte, če se vam ne splača za 2019 uveljaviti olajšavo do celotne višine davčne osnove (če nimate drugih olajšav), v prihodnja leta pa prenesete le pol milijona evrov kot olajšavo, saj te tako ali tako ne morete izkoristiti zdaj (ker pač presega davčno osnovo).

OLAJŠAVE ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ: Te lahko uveljavljate v celotni vrednosti vloženega zneska. Vendar pazljivo. Morate jih dokazovati, tudi z znanstvenimi objavami.

INVESTICIJSKA OLAJŠAVA: Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v vrednosti 40 odstotkov vloženega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. A vse se ne šteje za opremo, računalniki to so, pisarniška oprema in pohištvo pa ne.

DRUGE OLAJŠAVE: Delodajalec, ki financira kolektivno zavarovanje, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za donacije za dobrodelne organizacije. Razmislite tudi, ali vam pripadajo olajšave za zaposlovanje …

DOLGOROČNE IN KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE: Preverite, ali ustrezajo dejanskemu stanju in ali so potrebna prevrednotenja. Popravki vrednosti finančnih naložb v trenutku slabitve niso davčno priznani odhodki, priznajo se šele ob odtujitvi oziroma prodaji naložbe.

STANJE TERJATEV DO KUPCEV: Tone Dolenšek opozarja na pogosto napako, to pa je, da podjetja s popravki spornih terjatev do kupcev nižajo davčno obveznost. To, da se del terjatev odpiše vnaprej, še ne pomeni, da se odpiše tudi v očeh davkarjev in bo davčna obveznost nižja. Do konca insolvenčnega postopka vašega dolžnika običajno takšni popravki spornih terjatev niso davčno priznani.

ZALOGE: Potrdite vrednost zalog in preverite, ali ustreza dejanskemu stanju. Če vrednost zalog, pa tudi opreme in nepremičnin, konec leta ne ustreza več dejanskim razmeram, znižajte njihovo bilančno vrednost, učinek vam bo takoj tudi znižal davčno osnovo.

OBVEZNOSTI: Na strani obveznosti preverite, ali ste v izkazih prikazali vse obveznosti do dobaviteljev, financerjev, obračunali obresti na posojila. Vse to vam namreč lahko znižuje davčno osnovo.

REZERVACIJE: Na postavki rezervacij morajo biti tiste vrednosti, za katere imate verodostojne podlage (aktuarski izračuni za rezervacije iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad, statistične podlage za oblikovanje rezervacij iz danih garancij …). Inšpektorji vas bodo ob morebitnem obisku povprašali po oblikovanih rezervacijah, in če bo kazalo, da so bile oblikovane bolj iz razloga zniževanja davčne osnove, vam dodatno zaračunan davek ne uide. Nekatere rezervacije so sicer v celoti, druge delno priznane. Morajo biti dobro pojasnjene, torej jih ne smete kar »nabijati« in si tako zniževati osnovo za plačilo davkov. Naredite denimo lahko rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine, popravila izdelkov v garancijskem roku (a ne kar vse povprek, temveč po neki stopnji verjetnosti okvar).

STROŠKI NAKUPA SREDSTEV ZA DELO, ZA PLAČE, ZA ZUNANJE PARTNERJE: Vse to vam znižuje davčno osnovo, če so stroški realni. Lahko kupite računalnik, ki ga potrebujete za delo, lahko plačujete tudi podjetnike in jih ne zaposlite redno, če niso od vas ekonomsko odvisni, torej ste le del njegovega siceršnjega zaslužka. Davčno osnovo vam seveda znižujejo tudi vsi odhodki, stroški, ki jih imate za delo. Denimo nakup surovin, polizdelkov. Tudi stroški za plače, prispevke, za izobraževanje …

KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE, TUDI OSTANKI DOPUSTOV ZAPOSLENIH: Na postavkah kratkoročnih časovnih razmejitev bi se morali nahajati morebitni kratkoročno odloženi ali vnaprej vračunani stroški/prihodki (vnaprej plačane/prejete najemnine, naročnine, zavarovalne premije …); denimo pasivne časovne razmejitve lahko oblikujete za neizkoriščene dopuste iz leta 2019 (ki bodo izkoriščeni letos). Podjetje je namreč plačo delavcu v letu 2019 že izplačalo, na dopust pa bo šel šele v letu 2020. In ta znesek v celoti znižuje davčno osnovo leta 2019.

NAGRADA ZA POSLOVNO USPEŠNOST: To plačilo zaposlenim vam seveda v celotni višini stroška zmanjšuje davčno osnovo. Pri tem pa pozor: če gre za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, ki temelji na poslovanju v letu 2019, se vam bo davčno priznan strošek štel v letu 2019, in to tudi, če ste nagrado dejansko izplačali na primer januarja 2020.

Česa ne smete početi

POSOJILA, KI TO NISO: Od podjetja si lahko vedno sposodite denar in ga tudi vračate. A na posojila podjetij svojim lastnikom, vodilnim je Furs pozoren in tudi že večkrat je napovedal, da bo omenjene postavke podrobno pregledoval. Namreč, ni dovoljeno, da gre pri posojilih za redne mesečne odlive, s katerimi bi si lastnik pokrival redne življenjske stroške. Tako bi si izplačeval tako rekoč neobdavčeno plačo. Podjetje bi sicer do lastnika imelo terjatev, ki je lastnik ne bi nikdar plačal. Zaplete se lahko, če pride davkarija ali gre podjetje v stečaj, ko bi poplačilo zahteval stečajni upravitelj.

PRODAJA LASTNIH DELEŽEV PODJETJU: Tudi na to, če lastnik na primer družbe z omejeno odgovornostjo delež proda tej isti družbi, so na Fursu zelo pozorni. Preverjajo so, ali ne gre za prikrito izplačilo dobička, ki bi moralo biti po Fursovem mnenju obdavčeno kot dividenda in ne kot kapitalski dobički, pri katerih se stopnja znižuje na vsakih pet let imetništva. Zakon je sicer od letos naprej prenovljen in strožji oziroma: zakon o dohodnini, ki se uporablja od 1. januarja 2020, izrecno določa, da je izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe dividenda. Razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu.

VISOKI POTNI STROŠKI: Zaposlenim ne izplačujte izmišljenih potnih stroškov.Ti niso obdavčeni in so namenjeni povračilu stroškov za službene (!) poti zaposlenih.

ZAPOSLENI ESPEJEVCI: Sumili vas bodo, če imate »zaposlenih« veliko espejev. Inšpektorji bodo preverili, ali vaši espejevci v resnici redno delajo za vas in bi torej morali biti tudi redno zaposleni.

DVA ZAPOSLENA IN DESET MOBILCEV ALI RAČUNALNIKOV: Za računalnike, na primer, ste odbijali vstopni DDV, zniževali so vam davčno osnovo.Če jih davkarjem ob obisku ne boste mogli pokazati, vas ne čaka nič dobrega. Ne kupujte jih na podjetje za prijatelje.

REPREZENTANCA: Stroški za reprezentanco, torej za pogostitev poslovnih partnerjev (in ne prijateljev ali družine), so davčno priznani do polovice. Ne uveljavljate računov za petkove zabave s prijatelji ali nedeljska kosila z družino.

(TRANSFERNE) CENE: Ali ste za običajno ceno kupili denimo svetovanje (posebej, če ga naročite pri povezani osebi), ali je bila storitev sploh opravljena, ali gre zgolj za navijanje stroškov. Furs že nekaj časa podrobneje preverja transferne cene oziroma posebno pozornost namenja poslovanju zavezancev s povezanimi osebami iz tujine. Gre za tako imenovane transferne cene ter s tem povezano izvajanje vnaprejšnjih cenovnih sporazumov med Fursom in davčnim zavezancem. Kot so že pred časom dejali na Fursu: »Ustrezno določene transferne cene omogočajo gotovost gospodarskim subjektom pri poslovanju v mednarodnem okolju in tako pospešujejo mednarodno poslovanje. Zaradi tega poseben poudarek namenjamo promociji izvajanja vnaprejšnjih cenovnih sporazumov.« Torej, poslovanje s povezanimi osebami je tvegana dejavnost. Tako se prek navidezno visokih stroškov za razne dobave in storitve od povezanih oseb s sedežem v davčno cenejši državi izgubljajo davki.

DAVČNE OAZE, RAČUNI V TUJINI: Na Fursu so pozorni na posle, nakazila v tujino, predvsem v davčne oaze. Že se je avtomatizirala izmenjava podatkov o računih večine držav OECD.

POVEZANI NORMIRANCI: Vaš soprog ne more odpreti normiranega espeja samo zato, ker vi presegate mejo za vstop v obdavčitev po normiranih odhodkih (sto tisoč evrov oziroma 50 tisoč evrov za popoldance, ki torej nimajo polno zavarovane vsaj ene osebe), dejansko pa nič ne dela. To je utaja. Mikavno pa je to zaradi nižjih davkov – normiranci namreč plačajo le štiri odstotke davka od vseh prihodkov in prispevke za socialno varnost.

S Tonetom Dolenškom se je pogovarjala avtorica članka Tanja Smrekar, Finance.

Zakon o dohodnini

V ZDoh-2 so pomembnejše spremembe in dopolnitve na področju obdavčitve kapitalskih dobičkov in dohodka od oddajanja premoženja v najem. Poleg sprememb je pomembno vedeti tudi, katere določbe na tem področju so ostale v veljavi.

Na področju obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem se normirani odhodki zvišajo iz 10% na 15%, stopnja obdavčitve pa iz 25 % na 27,5 % (obdavčitev se iz 22,5 % zvišuje na 23,37 %).

Na področju obdavčitve dohodka iz kapitala (obresti, dividende) se obdavčitev širi tudi na »obresti«, dosežene z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve. Po novem je izrecno določeno, da odsvojitev delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev šteje za dividendo. Izrecno je določeno tudi, da se kot dividenda obdavčuje dodatno naknadno izplačilo zavezancu, ki je odsvojil delež, in je odvisno od uspešnosti poslovanja v prihodnosti. Stopnja obdavčitve dobička iz kapitala se iz 25 % zvišuje na 27,5 %, po 5-tih letih imetništva kapitala se stopnja zvišuje iz 15 % na 20 %, po 10-tih letih iz 10 % na 15 %, po 15-tih letih iz 5 % na 10 %. Ostala je v veljavi določba, da se po 20-tih letih imetništva kapitala le-ta ne obdavčuje s kapitalskim dobičkom.

Ostale spremembe v ZDoh-2 so na področju:

splošne olajšave (zviša se iz 3.302,70 EUR na 3.500EUR) in dohodninske lestvice,

bonitet (bolj ugodna boniteta od vozil na električni pogon),

dohodku iz dejavnosti – med prihodke iz dejavnosti, se (poleg dividende, obresti in dohodka iz naslova odsvojitve deležev) po novem ne šteje tudi dohodek iz naslova odsvojitve finančnih instrumentov.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

Z ZDDPO-2R se uvajajo spremembe in dopolnitve na naslednjih področjih:

za sredstvo, vzeto v poslovni najem se uporabi (prizna) najvišja amortizacijska stopnja, ki ustreza amortizacijski dobi tega sredstva (določba velja že za obdobja od 1. 1. 2019 dalje),

omejuje se zmanjšanje davčne osnove tako, da se iz naslova uveljavljanja olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube prizna zmanjšanje davčne osnove največ do 63 % davčne osnove (najmanj 37 % davčne osnove je obdavčenih z 19 % DDPO, kar pomeni 7 % efektivno davčno stopnjo),

izstopna obdavčitev se uvaja v skladu z direktivo EU. Nanaša se na primere, ko zavezanec prenese sredstva ali svoje davčno rezidentstvo iz Slovenije. V teh primerih se obdavči ekonomska vrednost morebitnega kapitalskega dobička ustvarjenega v Sloveniji,

uvajajo se davčna pravila za odpravo hibridnih neskladij, ki nastanejo zaradi vzajemnega delovanja različnih pravnih sistemov med državami ter preprečuje dvojni odbitek (istega plačila) – tako v državi vira, kot tudi v državi vlagatelja.

Zakon o davku na dodano vrednost

Oktobra 2019 so sprejete spremembe in dopolnitve ZDDV-1, ki prinašajo nova oziroma dopolnjena pravila:

pri skladiščenju blaga na odpoklic,

pri zaporednih dobavah iz ene v drugo državo članico,

pri pridobitvi prevoznih sredstev iz druge države članice.

Za več informacij in svetovanje o uporabi davčnih sprememb pri poslovanju podjetij nam lahko pišete na info@fin-servis.si.

V podjetju Fin-servis smo na dogodku FIN VEČER govorili o čustveni inteligentnosti kot skriti sestavini uspešnih poslovnih odnosov. O tem, zakaj je prepoznavanje in uporaba lastnih čustev ter čustev drugih pomembna veščina, nam je predaval priznani strokovnjak za poslovno psihologijo dr. Željko Ćurić. Čustvena inteligentnost je namreč ključna za uspešno poslovno sodelovanje in medosebne odnose, čustva pa so osnova motivacije vsakega posameznika ter uspešnega uresničevanja zastavljenih ciljev. Z edinstvenim humorjem in nezamenljivim pogledom na človekov eksistencializem nam je postregel igralec in voditelj Bojan Emeršič, manjkalo pa ni tudi oblice smeha. Zanj je poskrbela tudi učiteljica joge smeha Simona Krebs, ki je aktivirala našo kreativnost in nas opremila s tehnikami za razmišljanje izven običajnih paradigm. Odlično vzdušje so pričarali tudi izbrana glasba in pogostitev.

Oglejte si fotogalerijo dogodka (foto: Primož Bregar).

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Poslovni podatki so dragoceno premoženje vsakega podjetja, njihova izguba, bodisi zaradi človeške napake, kriptovirusa ali nepredvidenih dogodkov, pa je lahko celo usodna. V informacijski dobi dobra praksa varnostnega shranjevanja podatkov postaja vedno bolj pomembna, če ne celo nujna. S podatki, katerih izguba bi vplivala na poslovanje podjetja in morda tudi njihovih poslovnih partnerjev, pa operirajo tako večji kot tudi najmanjši poslovni subjekti na trgu.

Dobra praksa varnostnega shranjevanja podatkov zato ne sme biti »le tehnična« rešitev. V strategijo varnostnega shranjevanja podatkov naj bo aktivno vključeno vodstvo podjetja kot njen nosilec in izvajalec. Priporočljivo je dobro poznavanje načinov shranjevanja, prednosti in slabosti različnih oblik ter pravic do dostopanja varnostnih kopij. Večini nevarnosti, ki »pretijo« na podatke, se lahko izognemo z učinkovitimi proaktivnimi in preventivnimi ukrepi ter predvidevanjem različnih scenarijev z jasnimi odločitvami.

Dejavniki, ki vplivajo na izgubo podatkov

Najpogosteje na izgubo podatkov vpliva človeški dejavnik, vedno pogosteje pa se srečujemo s kriptovirusom in drugimi oblikami kriminala. Med človeške napake spada tudi nehoteno brisanje podatkov in napačno shranjevanje, ne moremo pa preprečiti tudi nesreč, ki so izven našega nadzora, kot so naravne nesreče, požari in celo vojne. Pogosto se izguba podatkov zgodi tudi zaradi prepričanja, da bi podatki morali biti varno shranjeni, a se izkaže, da je t.i. »back-up« neuporaben. Zelo pomemben je namreč tudi način, na katerega se shranjujejo varnostne kopije in kako hitro lahko pridobimo izgubljene podatke.

Posledice izgube podatkov za poslovni subjekt

Vsaka izguba podatkov lahko pomembno vpliva na poslovanje subjekta, resnost izgube podatkov pa lahko ocenimo po posledicah za podjetje. Te so lahko upad ali izguba produktivnosti, saj je moten ali prekinjen proces poslovanja, zmanjšanje ugleda in zaupanja strank do podjetja, nezmožnost izpolnjevanja zahtev. Najhujše posledice pa so zagotovo odškodninska in kazenska odgovornost, izguba strank in dobička ter celo propad podjetja. Še posebej v tujini je tožba poslovnega partnerja zaradi izgube podatkov, popolnoma uveljavljena praksa.

Po podatkih podjetja iStore je kar 78 % podjetij, pri katerih je prišlo do izgube podatkov, imelo backup oziroma so menili, da ga imajo, a ta ni bil učinkovit. To se lahko zgodi iz več razlogov, in sicer zaradi neprimerne konfiguracije, neprilagoditve načina varnostnega shranjevanja podatkov glede na spremembe sistema, nepoznavanja delovanja back-upa, prekratke zgodovine shranjevanja, okvare ali izgube medija, izgube gesel, namernega uničenja ali shranjevanja v oblaku.

Kako torej skrbimo za poslovne podatke?

• Dostop do varnostnih kopij naj ima le skrbnik, ta naj bo skrbno beležen in odobren s strani odgovorne osebe. Oseba, ki dostopa do produkcijskih podatkov, ne sme imeti dostopa do varnostnih kopij.
• Podatki naj bodo shranjeni na oddaljeni lokaciji. Le tako se lahko ubranimo številnih nevarnosti, ki ogrožajo podatke, kot so požar, poplava, potres, razne druge nesreče, kriminal, terorizem, …
• Podatki naj bodo šifrirani. Varnostne kopije morajo biti ustrezno zaščitene tako fizično kot tehnično. Šifriranje predstavlja enega ključnih varnostnih tehnologij pri pripravi varnostnih kopij. Pri šifriranju je pomembno, da ima šifrirani ključ izključno samo lastnik podatkov ter da se šifriranje izvaja na izvoru, pred prenosnom.
• Ustrezno dolga zgodovina beleženja podatkov. Povprečna starost podatkov, ki se obnavljajo iz varnostnih kopij znaša več kot tri mesece zato je pomembno, da nastavimo ustrezno politiko glede hranjenja varnostnih kopij.
• Varnostne kopije naj se redno preverjajo. Edini način, s katerim lahko 100% potrdimo uporabnost backupa je obnovitev podatkov iz back-upa. Redno periodično preverjanje je zato nujno potrebno.
• Sistemski in podatkovni back-up naj bosta ločena. Sistemi so pomembni, saj omogočajo uporabo podatkov. A sistem je vedno možno ponovno vzpostaviti, podatki pa niso obnovljivi. Zato je vedno potrebno najprej poskrbeti za backup podatkov.
• Preverite vaše poslovne partnerje. Izguba podatkov vaših poslovnih partnerjev lahko ogrozi tudi vaše podjetje.
• Zagotovite si hiter in zanesljiv dostop do varnostnih kopij. V primeru potrebe po podatkih, morajo biti ti dostopni v najkrajšem možnem času.

Za več informacij o varnostnem shranjevanju podatkov pišite na info@fin-servis.si.