Računovodski in davčni vidik zbiranja sredstev na ICO
Pred nastopom na ICO preverite potencialne davčne obveznosti
Kriptovalute so ena izmed najbolj vročih tematik ta hip, kljub njihovi dostopnosti in priljubljenosti pa poslovanje z Bitcoini, Etheriumi in drugimi valutami za podjetja odpira mnoga vprašanja. Večina podjetij, ki se pripravlja na ICO, se osredotoči na aktivnosti marketinga ter preverja različne namige, pravila in nasvete o tem, kako na dinamičnem trgu zbrati dovolj sredstev za izpeljavo svojega projekta. Medtem ko se ekipe v podjetjih ukvarjajo s tem, kako bodo zbrale sredstva, pa pozabljajo na računovodski in davčni vidik. Pri tem namreč prihaja do vrste davčnih vprašanj in morebitnih obveznosti, ki jih je po izvedenem projektu težje urejati za nazaj. Strokovnjake z davčnega in računovodskega področja je zato smotrno vključiti v projektni tim pred samim ICO.
Sredstva, zbrana v ICO, niso prihodki ali kapital
»Odprta vprašanja in težave podjetij, ki so zbirala sredstva na ICO, so se pokazala predvsem ob koncu poslovnega leta, pred zaključkom bilanc,« so opazili v računovodskem servisu Fin-servis. Veliko računovodij v Sloveniji je imelo težave, saj niso imeli informacij o pravilnem in ustreznem načinu beleženja zbranih sredstev v postopku ICO. Na drugi strani so se organizatorji soočali s potencialnimi davčnimi obveznostmi, s katerimi niso bili seznanjeni ob lansiranju projekta.
»Najbolj pereče vprašanje ta hip je, kaj so zbrana sredstva v postopku ICO. Ali je to kapital, kot so zbrana sredstva v postopku javne ponudbe delnic? V tem primeru to ne velja za ICO,« je poudaril Tone Dolenšek iz podjetja Fin-servis. »Podjetje običajno izda žetone, ki jih bodo lahko podporniki v prihodnosti koristili za plačilo storitve ali blaga, vendar podjetje tega ne more izkazovati kot prihodek, ker storitev še ni bila opravljena. Sredstva so namenjena razvoju, kot je zavedeno v beli knjigi, šele nato sledi ustvarjanje prihodkov. Po mnenju večine, ki se s tem ukvarjamo, gre pri zbranih sredstvih v ICO za odložene prihodke,« je dodal Dolenšek.
Kriptovalute in plačilo davkov
Standardi niso natančno oblikovani in ni enotnih pravil o tem, kako naj se kriptovalute vrednotijo in knjižijo, zato lahko pride do zelo različnih finančnih slik podjetja. Zadnje stališče Fursa je, da je trgovanje s kriptovalutami obdavčeno, če se slednje izvaja v okviru opravljanja dejavnosti. Pri pravnih osebah je dobiček iz trgovanja s kriptovalutami obdavčen z davkom od dohodka pravnih oseb, pripoznavajo pa se tudi izgube. Manj jasna pravila veljajo na področju davka na dodano vrednost. Ta se razlikujejo glede na vrsto žetona in vsebino projekta, saj je plačilo DDV odvisno od vsebine posamezne transakcije.
Pozornost velja nameniti tudi plačilu davka od kripto žetonov, ki jih v določeni fazi projekta dobijo ustanovitelji projekta. Ti namreč prejmejo žetone, ki bodo nekoč imeli določeno vrednost ali pa jo imajo v trenutku izdaje žetona. Pri tem je pomembno razmisliti, ali je to plačilo za delo in ali to pomeni tudi plačilo dohodnine. Izdajatelji žetonov naj bodo pozorni pri plačevanju tujih svetovalcev v kriptovalutah, saj je po zakonu o dohodnini potrebno odvesti akontacijo dohodnine v Sloveniji, če plačamo storitev fizični osebi v tujini.
