Category: Uncategorized

Tisti, ki nič ne poskusi, ne tvega, ne naredi koraka naprej, ne more niti napredovati, pravi Tone Dolenšek, direktor računovodskega in svetovalnega podjetja FIN-Servis.

Ko se odločiš, greš v akcijo, a če že v štartu dvomiš, imaš težavo. Moraš imeti samozavest in fokus, navaja Tone, ki je pri svojih 24-ih letih, s poslovnim partnerjem odprl FIN-Servis, danes eno od vodilnih računovodsko svetovalnih podjetij.

Podjetje FIN-Servis že od leta 1996 verjame v proaktivno svetovanje in rešitve, ki izboljšujejo uspešnost in učinkovitost poslovanja njihovih strank. Rešitve temeljijo na celovitem pregledu poslovanja, poglobljenem poznavanju procesov in osebnem, svetovalskem odnosu.

Tone nam je v pogovoru zaupal nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti v karieri. Prav te pa bi vam lahko bile v pomoč, inspiracijo ali pogum.

Kaj ste si kot otrok želeli postati?

Vedno so me zanimale drugačne in adrenalinske stvari, nekaj, kar ne počne vsak. Tako sem si želel postati padalec in pilot. Še danes se spomnim, kako sem v črno beli tehniki z zanimanjem gledal oddajo o vojaški letalski enoti in mami rekel: Ko bom velik, bom padalec. Ta želja se je kasneje na nek način tudi urešničila, saj sem v vojski najprej postal padalec, kasneje pilot športnega letala, trenutno pa delam licenco za komercialnega pilota.

Katera je bila vaša prva zaposlitev?

Komercialist prodajalec poslovnih daril. Dobil sem namreč pripravništvo v podjetju, ki se je ukvarjalo z računovodstvom in prodajo poslovnih daril. Najprej sem seveda hodil od podjetij do podjetij ter prodajal različna poslovna darila, nato pa sem se zelo dobro znašel in izkazal pri računovodstvu. Veliko sem se naučil, predvsem sem gradil svojo samozavest in pri 20-ih letih odprl svoje prvo podjetje, ki se je ukvarjalo s financami. Štiri leta kasneje, pri svojih 24-ih, sem s svojim sedanjim poslovnim partnerjem odprl FIN-Servis, ki je danes eno od vodilnih računovodsko svetovalnih podjetij.

Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

Dolgo časa je bil moj največji strah ta, da je to podjetje odvisno od mene in da brez mene ne bo preživelo. Danes vem, da je ekipa samostojna, podjetje ima začrtano vizijo, ima stabilne posle in funkcije, mojega strahu pa ni več. To je zagotovo navečji uspeh in pa tudi to, da delam to, kar me veseli.

Od katere knjige / filma ste največ odnesli?

Trenutno veliko berem o aviaciji in lahko rečem, da je veliko podobnosti med podjetnikom in pilotom. Pilot je nekdo, ki vodi svojo posadko, dobro mora poznati okolje, v katerem je, vedeti mora, kaj se dogaja z mašino in biti vedno korak pred njo. Če si dober pilot, lahko predvidiš, kaj se bo zgodilo in pravočasno odreagiraš, sicer je zelo težko preprečiti kakšno nevšečnost. In podobno je v poslu, vsi imamo isto nalogo, razumeti moramo okolje, v katerem delamo, v kontekstu časa in prostora ter sprejemati odločitve, ki bodo družbo pripeljale na želen cilj. Če ne vemo, kam gremo, se lahko tako dolgo vrtimo, da nam na naši poti zmanjka goriva.
Mi pa je v spominu ostala knjiga Bogati očka, revni očka, ki na zanimiv in enostaven način razloži osnove financ oz. kako ljudje finančno dojemajo vse stvari okrog sebe. Če poenostavim, revni očka ves čas svoj zaslužen denar vlaga v obveznosti, medtem ko bogati očka vlaga denar v »assets«. In tukaj se pokaže podjetniška logika, ali boš zaslužen denar porabil za obveznost in ne bo od njega nič, ali pa ga boš vložil, investiral in zaslužil več. Menim, da bi se vsak izmed nas moral pred nakupom vprašati, kaj je to, kar kupujem in kako mi bo to dolgoročno korsitilo ter tako prevzeti nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

Pred mnogimi leti smo nekaj časa živeli v coni udobja, kjer smo mislili, da imamo vse pod nadzorom, kjer smo imeli občutek močne stabilnosti in v enem trenutku se je ta nenadoma zamajala, postali smo krhki in celo naš obstoj je bil takrat pod vprašajem. Naučil sem se, da moraš biti ponižen in spoštljiv ter v vsakem trenutku ceniti, to kar imaš. Da si nikoli ne misliš, da tako dobro obvladaš situacijo, da se ti ne more nič zgoditi, da moraš imeti pripravljene scenarije za nepredvidljivo, da te nepredvidljivosti ne vržejo tako iz tira, da ogroziš svoj obstoj. Takrat smo šli skozi tranfsormacijo podjetja in se začeli zavedati, da ni nič samoumevno, da je treba trdo delati in iti preko preprek ter strahov ter se naučiti lekcij, zaradi katerih si potem močnejši.

Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?

Ničesar ne obžalujem. V življenju je treba iti skozi določene izkušnje, pomembno je le, da s pomočjo njih rastemo in se učimo. Tisti, ki nič ne proba, ne tvega, ne naredi koraka naprej, ne more niti napredovati. Za vse izkušnje sem hvaležen in je dobro, da so bile oz. da bodo še prišle, sprejemam jih kot lekcije.

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo vam je ostala najbolj v spominu?

Vedno verjamem, da mi bo uspelo, stvari se ne lotevam z dvomom. Ko se odločiš, da greš v akcijo in če že v štartu dvomiš, imaš težavo. Moraš imeti samozavest in fokus in to je nekaj, kar je meni dal adrenalinski šport. Za seboj imam namreč več kot 1000 skokov s padalom in vsakič, ko stopiš na vrata letala, pa naj je pred teboj šele prvi ali pa 1000 skok, vedno začutiš adrenalin, vsakič znova moraš premagati strah, vsakič znova moraš skočiti v neznano in tako se natreniraš. Enako je v poslu. Teh občutkov se navadiš in potem je naloge in izzive lažje premagovati. Ti občutki sicer nikoli ne izginejo in prav je, da so, treba jih je le razumeti in nadzorovati, da ne prerastejo in eskalirajo ter te povsem onemogočijo.

Kdo je (bila) najvplivnejša oseba v vašem življenju?

Starša, ki sta oblikovala temelje mojih vrednot, ki jih prenašam na svoje zaposlene in na svoje otroke. Hvaležen sem jim, ker so me naučili delavnosti, iskrenosti, redoljubnosti, vztrajnosti, nepopustljivosti.

Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete? Kdo je vaš idol?

Športnike, ki gredo preko sebe za dosego ekipnega cilja, tako v poslu kot športu je treba vključiti emocije. Enostavno, da se boriš do zadnjega izdihljaja za svojo ekipo, iskreno daš vse od sebe in verjameš, da je uspeh neizogiben, tako naj bi tudi delovali kolektivi. Če izpostavim morda Gorana Dragiča in Luko Dončiča, ki sta prav vse to pokazala tudi na EU 2017, in še mnogi drugi športniki, ki to vsak dan dokazujejo.

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

Moje vrednote so tudi vrednote podjetja FIN-Servis. Odgovornost, odnos, skrbnost, proaktivnost, zaupanje.

Imate kakšen neizkoriščen talent?

Domišljam si, da jih je kar nekaj. ☺ Izziv je, da vsega, kar me zanima, ne bom mogel preizkusiti, se poglobiti, izpopolniti v enem samem življenju. Pilotiranje, padalstvo, kuhanje, raziskovanje mikroorganizmov in še in še.

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

Sem na poti, da uresničim tudi te, želim postati komercialni pilot, in sicer zgolj zaradi svojega popoldanskega hobija. Velik del svoje mladosti sem preživel na letališčih, tekmoval v skokih ipd., sedaj pa želim s svojim letalom popeljati padalce na 4000 metrov. Na letališču se namreč sprostim, pomirja me.

Intervju je bil objavljen na spletni strani Svet Kapitala.

Vir: https://svetkapitala.delo.si/kariera/pogovor-brez-kravate-tone-dolensek-fin-servis/

Vsako leto novembra FIN-Servis organizira sedaj že tradicionalni FIN Večer. V letu 2021 so bile razmere drugačne, vendar to še ne pomeni, da nismo bili skupaj. Odločili smo se, da svoje stranke, partnerje in prijatelje presenetimo z nekoliko drugačnim dogodkom.

Z namenom, da bi ostali uspešni, smo se v letu 2021 ves čas prilagajali.

Prilagodili smo se novi realnosti in tehnologijam, prilagodili smo delo in prilagodili smo celo naša druženja. Lahko bi rekli, da je leto zaznamovala prilagodljivost.

In kako smo se odrezali? Oglejte si filmsko uspešnico z Gašperjem Bergantom in FIN-Servisom v glavni vlogi.

Upravljanje podjetij v času predpostavk in scenarijev

Vsaka kriza in sprememba je hkrati nevarnost in poslovna priložnost. Nevarnost, če je ne zaznamo oz. se ji pravočasno ne prilagodimo, ali priložnost, če smo med prvimi, ki razumejo, da se v preteklost ne moremo več vrniti. V nadaljevanju članka se bomo osredotočili na spremembe, ki se trenutno dogajajo in rešitve, ki jih lahko takoj uporabite v svojih podjetjih.

Katere spremembe lahko pričakujemo v prihajajočem obdobju?

1. Spremembe, ki jih bodo vodile tehnologije in digitalizacija:

• Spremembe povezane z aplikacijo razpoložljivih tehnologij – avtomatizacija procesov, optimizacija procesov => nižji stroški
• Digitalna transformacija – inovativna aplikacija razpoložljivih tehnologij za spremembo poslovnega modela => dvig konkurenčnosti

2. Spremembe v poslovnih modelih – platforme in ekosistemi:

• Poslovni model mora odražati spremembe, ki se dogajajo pri kupcih
• „One stop platform system“

3. Spremembe v obnašanju, pričakovanjih in potrebah pri potrošnikih in pri zaposlenih

• Potrebe in pričakovanja po varnosti zanesljivost, odgovornost, partnerski odnos, ipd.
• Pričakovanja po odlični izkušnji – bolj kot kvaliteta samega izdelka/storitve nas zanima kvaliteta izkušnje pri nakupu in uporabi izdelka/storitve; kako želim kupiti, kako želim potrošiti, kako želim doživeti.

Kako lahko danes postopamo, kakšne so rešitve?

• Naredimo vse, da preživimo: torej stabiliziramo finančno stanje, imamo transparenten odnos do zaposlenih, strank, dobaviteljev, deležnikov ter gradimo in ohranjamo partnerski odnos s strankami.
• Razvijemo strategijo za naslednjih 6 – 12 mesecev: torej ugotavljamo in spremljamo kratkoročne predpostavke, razvijamo scenarije na podlagi predpostavk ter prilagajamo aktivnosti scenarijem in spremembam.
• Definiramo prihodnost: torej kakšna je naša vizija, ali naše poslanstvo še drži, definiramo 10-15 dolgoročnih predpostavk, ki jih vidimo kot kritične ter povežemo srednjeročne aktivnosti z dolgoročnimi predpostavkami.

Kako razviti strategijo za naslednjih 6 – 12 mesecev?

Ne preostane nam drugega, kot da predpostavljamo. Doslej smo bili navajeni oz. celo razvajeni, da se odločamo in delujemo na podlagi dejstev iz preteklosti, vendar smo trenutno v situaciji, ko dejstev, ki bi se jih lahko oprijeli, enostavno ni. Še nikoli se nismo srečali s tovrstno situacijo in ni preteklosti, ki bi se je lahko oprijeli.

Zato lahko le:

• predpostavljamo, tako da PROAKTIVNO SKENIRAMO vse, kar se dogaja okoli nas in je za nas vsaj malo relevantno;
• pripravimo širok nabor predpostavk in V TIMU izberemo tiste, ki se nam zdijo najbolj primerne (realne, nevarne, koristne, optimistične, pragmatične, pesimistične, ipd.),
• na podlagi izbranih predpostavk izdelamo možne SCENARIJE, se odločimo, po katerem scenariju bomo začeli,
• ves čas MERIMO in SPREMLJAMO REZULTATE, ali se izbrane predpostavke in scenarij uresničujejo,
• čim zaznamo spremembe med predvidenim in dejanskim, spremenimo delovanje po novem scenariju,
• vse to počnemo dnevno, tedensko, mesečno – odvisno od narave posla oz. frekvence sprememb, ki se dogajajo in vplivajo na nas.

Povezetek: Online dogodek – FIN ZAJTRK: Kako v krizi do rešitev?

Predavatelj: Tomaž Pavlica, Palok d.o.o., svetovalec na področjih razvoja novih poslovnih modelov in strategij, digitalne transformacije.

V primeru dodatnih vprašanj se obrnite na: info@fin-servis.si.

• Kaj je za rešitev likvidnostnega krča naredila država?
• Kako so na likvidnostne potrebe podjetij odreagirale banke?
• 4 realne rešitve za zagotovitev likvidnosti

S koncem maja je bila preklicana epidemija virusa SARS-COV-2 in življenje se je začelo počasi vračati v stare tirnice. Kar pa ne pomeni, da delna zaustavitev gospodarstva v zadnjih dveh mesecih in pol ni pustila nobenih posledic. V sektorjih, kot sta gostinstvo in turizem, se je vpliv sprejetih vladnih ukrepov dne 13. 3. začel poznati praktično po kakšnem tednu, saj je nova likvidnost v teh sektorjih praktično izginila čez noč, na drugi strani pa so še vedno ostale obveznosti do dobaviteljev, najemodajalcev, bank in nenazadnje seveda tudi delavcev. Drugi sektorji gospodarstva so začeli čutiti enake posledice morda le nekaj tednov kasneje, ko je začel likvidnostni krč grabiti celotno gospodarstvo, saj se je naenkrat zelo poslabšala plačilna disciplina. Še z malo večjim zamikom pa se je potem znižalo agregatno povpraševanje, ki je še dodatno oslabilo slovenska podjetja, ki so v veliki meri odvisna od izvoza v glavne izvozne partnerice, kot je Nemčija, Avstrija in Italija, kjer so se še v večji meri zaustavili številni sektorji gospodarstva. Vsi našteti faktorji so imeli zelo velik vpliv na slovenska podjetja, ki so se še dodatno zakrčila in začela zadrževati lastno likvidnost, kar je likvidnostni krč samo še poglobilo.

V nadaljevanju vam tako na kratko predstavljamo, kaj je za rešitev tega izziva naredila država, kako so odregirale banke in kakšne so realne rešitve za zagotovitev likvidnosti.

Kaj je za rešitev likvidnostnega krča naredila država?

Država se je na nastalo situacijo, sicer relativno hitro odzvala, vsaj kolikor hitro se je lahko pričakovalo od njenega birokratskega aparata. Ukrepi, ki so jih sprejeli v 1. korona zakonu, so bili sicer usmerjeni predvsem v rešitve, ki so se nanašale na čakanje na delo, kar je bila rešitev namenjena za zaposlene, ki bi sicer ostali brez mesečnega dohodka. To bi lahko potencialno zelo poslabšalo nastalo situacijo, predvsem če upoštevamo, da je bilo na vrhuncu zdravstvene krize na čakanju 285.000 ljudi, kar je skoraj 32,0 % vseh delavno aktivnih pred krizo. Glavna pomanjkljivost sprejetega ukrepa je bilo dejstvo, da so morali delodajalci sredstva za neto plače za marec in april zagotoviti sama, medtem ko jim je oz. jim še bo država nadomestila izplačala šele v mesecu maju in v nekaterih primerih celo kasneje.

Vlada pa je pri sprejemanju tega zakona popolnoma pozabila na dejstvo, da je začelo gospodarstvu že kritično primanjkovati likvidnosti, kar pa tudi ni bilo odpravljeno s sprejetjem 2. in 3. korona zakona. Ukrep, ki bi ga morala država takoj sprejeti, je poroštvena shema, preko katere bi lahko banke podjetjem takoj zagotovile potrebno likvidnost. Omenjeni ukrep so sprejeli kasneje, vendar veliko prepozno, saj sprejeta poroštvena shema v času pisanja tega prispevka še vedno ni zaživela in dejansko še vedno ni bilo odobreno niti eno posojilo na podlagi poroštva države. Država je imela sicer na začetku v načrtu tudi odkupovanje poslovnih terjatev od podjetij, kar bi omogočilo, da bi se začel cikel plačevanja vrteti hitreje, kar bi prispevalo k razrešitvi nastale situacije, vendar tudi ta ukrep ni nikoli zaživel oz. bil sprejet.

Zelo dober ukrep, ki ga je sprejela vlada pa je bil odlog plačila glavnic za bančna posojila, ki pa bi moral biti bolje definiran, saj nekatere banke z uvedbo odloga niso hkrati podaljšale ročnosti teh posojil.

Kako so na likvidnostne potrebe podjetij odreagirale banke?

Poslovne banke so na nastalo situacijo, enako kot med finančno krizo v letih 2008 – 2010, odreagirale zelo slabo, saj so se ponovno popolnoma zaprle vase in je bilo zelo težko dobiti kakršnokoli likvidnost. Če so podjetja le dobila kratkoročno likvidnost, so morala zagotoviti najmanj bremen proste nepremičnine in drugo zavarovanje, kljub nadpovprečnim bonitetam in dobri plačilni zgodovini. Tukaj se je pojavil zelo zanimiv paradoks, da so bile banke pri svoje odzivu na nastalo situacijo že spet zelo kratkovidne, saj so tudi lastnim komitentom, ki so že imeli izpostavljenost, z veliko težavo zagotovile likvidnost. Tudi v tako nizkih zneskih kot je 10 % obstoječe izpostavljenosti, čeprav bi v nasprotnem primeru obstajala zelo velika verjetnost, da ta ista podjetja ne bi preživela krize in bi bila s tem zagotovo ogrožena celotna izpostavljenost banke.

Poleg tega so se poslovne banke na neki način tudi želele okoristiti na račun nastale krize, saj so komitentom, ki so zaprosili za dodatno likvidnost, zaračunavale dodatno premijo na obrestne mere, ki so bile tudi za 100 % višje, kot je bila tista, ki so jo ta ista podjetja dobila pred krizo. Edina banka, ki je imela posluh za podjetja in se je na nastalo situacijo relativno dobro odzvala je SID banka, ki je začela podjetjem zagotavljati prepotrebno likvidnost za premostitev izpada prihodkov, ki so pustile podjetjem številne fiksne stroške, ki jih drugače nebi bili sposobni pokriti.

Omejevanje podjetij pri višini posojila

Državna poroštvena shema še ni zaživela in je dejansko na način, kot je zastavljena, dokaj neuporabna, saj omejuje podjetja pri višini posojila. Podjetje ga lahko dobi na 10 % letnih prihodkov v letu 2019 in na ročnost maksimalno 5 let. Če upoštevamo, da bo izpad prihodkov povprečno znašal med 15-25 %, je maksimalna višina kredita definitivno prenizka. Poleg tega je ročnost teh kreditov prekratka, saj podjetja na tako kratek rok ne bodo ustvarila zadostne presežne likvidnosti, da bi lahko absorbirala izpad prihodkov v višini 15-25 % letnih prihodkov, zato bi bili potrebni krediti, katerih ročnost bi omogočala do 10-letno odplačevanje. Prav tako bi podjetja potrebovala tudi določen moratorij na odplačevanje glavnice, saj se gospodarski šok, ki sledi, ne bo razrešil na kratek rok, zato bi bilo potrebno minimalno 12-18 mesecev moratorija na odplačilo glavnice.

Štiri realne rešitve za zagotovitev likvidnosti

SID BANKA – daleč najboljša možnost za pridobitev likvidnosti na relativno kratek rok

Trenutno ima objavljena 2 razpisa, na katera se lahko podjetja prijavijo. Prvi razpis TURIZEM 1 je namenjen turističnim in gostinskim podjetjem, medtem ko je drugi razpis SDMKV namenjen vsem ostalim malim in srednjim podjetjem. Oba razpisa omogočata, da podjetje pridobi od 100.000 do 7.000.000 EUR likvidnostnega posojila, ročnosti od 2 do 12 let po ugodnih obrestnih merah, ki pa so vseeno odvisne od bonitete podjetja in zavarovanja, ki ga lahko podjetja priskrbijo.

Glavna pomanjkljivost kandidiranja na razpisih SID banke je kompleksnost dokumentacije, ki jo je treba pripraviti za uspešno kandidiranje na teh razpisih in ki jo povprečno slovensko podjetje brez finančnega direktorja težko izpolni. Na tem mestu je zelo pomembno, da ima podjetje kakovosten računovodski servis, ki zagotovi kakovostne in ažurne informacije ter finančnega strokovnjaka, ki ima izkušnje pri pripravi dokumentacije za SID banko.

Razpis Slovenskega podjetniškega sklada P1 plus

Ponuja garancije za zagotovitev likvidnostnega posojila do 100.000 EUR na dobo 5 let s 6-mesečnim moratorijem. Razpis je sicer zelo podoben poroštveni shemi, ki jo pripravlja država, s tem, da ima nekaj prednosti in tudi nekaj pomanjkljivosti. Prednost je zagotovo, da omogoča moratorij v dolžini 6 mesecev, po drugi strani pa je pomanjkljivost relativno kratka ročnost in seveda omejitev z relativno nizkim maksimalnim zneskom posojila. Enako kot pri razpisih SID banke je treba pripraviti predstavitveni načrt in predhodno dobiti odobritev poslovne banke, kjer ponovno pride prav, da imajo podjetja kakovosten računovodski servis in finančnega strokovnjaka, da pripravi celotno dokumentacijo.

Poslovne banke so še vedno opcija za pridobitev likvidnostnih sredstev

Vendar je večina bank omejila novo financiranje na obstoječe komitente, pri čemer so zelo previdni, zato je sedaj še toliko bolj kot kadarkoli prej pomemben način, na katerega podjetja komunicirajo s svojimi poslovnimi bankami. Na banko je treba priti z izdelanim poslovnim načrtom oz. načrtom prestrukturiranja in jim predstaviti način, na katerega bo podjetje reševalo svoje likvidnostne probleme in kakšno vlogo bo imela pri tem njihova banka. Ohranitev zaupanja oz. vzpostavljanje le-tega je v bančništvu zelo pomembna, saj vsak poslovni odnos, še posebej pa odnos z banko temelji na zaupanju in s primernim načinom komuniciranja je veliko lažje doseči zadostno stopnjo zaupanja, da na koncu banka pristopi k sodelovanju. Pri vzpostavitvi tega zaupanja pa imajo kakovostni in ažurni podatki, ki so predstavljeni banki na primeren način, ključno vlogo. Pri tem pa je ponovno pomembna vloga dobrega računovodskega servisa v sodelovanju z dobrim finančnim strokovnjakom.

Iskanje notranjih rezerv in optimizacij v poslovanju

Prav to se mnogokrat pokaže nujno ravno v kriznih razmerah, zato je eden od poglavitnih načinov zagotovitve likvidnosti, da se podjetja začnejo ukvarjati z identifikacijo potencialov in sprejemanjem ukrepov, ki bodo omogočili, da se ti potenciali dejansko realizirajo v obliki izboljšanja likvidnostne situacije. Predpogoj za identifikacijo potencialov so seveda kakovostni in ažurni podatki, ki jih podjetje analizira v določenih časovnih intervalih in na ta način vzpostavi kontrolo nad poslovanjem lastnega podjetja. Ko se pogovarjamo o kakovostnih in ažurnih podatki, gre tu večinoma za računovodske podatke, ki morajo bili poknjiženi praktično v realnem času, da lahko omogočijo nadaljnjo analizo, preko katere se lahko potem identificira potenciale za izboljšanje likvidnosti in sprejme določene ukrepe. Pri procesu vzpostavljanja kontrole nad finančno funkcijo sta tako ponovno zelo pomembna kakovosten in ažuren računovodski servis v sodelovanju s finančnim strokovnjakom.

Avtor: Jan Jereb, finančni strokovnjak, Nummus d.o.o.

Za dodatne informacije se obrnite na: info@fin-servis.si

Uveljavljene so spremembe Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in nov uveljavljen Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE).

Pripravili smo kratek pregled najpomembnejših sprememb, ki so začele veljati s 1. majem, a se nekatere spremembe uporabljajo za nazaj, torej od 13. marca 2020.

1. Čakanje na delo in plačevanje prispevkov (22. člen zakona)

Spremenjen je kriterij za povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov. Ta kriterij je ugodnejši od tistega, ki je bil določen prej.

• Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
• Če v letu 2019 niso poslovali ali celo leto niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020.

2. Do državne pomoči niso več upravičena … (20. a člen zakona)

Dodan je nov 20.a člen s pogoji dodelitve državne pomoči, ki med drugim iz pomoči izključuje subjekte, ki so bili že na 31. 12. 2019 podjetja v težavah.

3. Pravica delavca, da se vrne na delo (24. člen zakona)

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

4. Delavci, ki v času epidemije delajo (33. člen zakona)

Delodajalci v zasebnem sektorju so v času trajanja interventnih ukrepov oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, morajo pa jim izplačati krizni dodatek. Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, ali ima sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka.

5. Samozaposleni in vračilo temeljnega dohodka(37. člen zakona)

• Do pomoči so po novem upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.
• Če v letu 2019 niso poslovali ali celo leto niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali 2020.
• Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

6. Izplačilo dobička/nagrad in vračilo prejetih sredstev (99. člen zakona)

• Subjekt, ki je oproščen plačila pokojninskih prispevkov za zaposlene in si je v letu 2020 izplačal dobiček, nakupil lastne delnice, izplačal nagrade poslovodstvu, ni dolžan vrniti prejetih sredstev.
• Subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in si je v letu 2020 izplačal dobiček, nagrade, mora prejeta sredstva vrniti.

Pogoj za pridobitev upravičenj do interventnih ukrepov so poravnane vse davčne obveznosti in druge obveznosti, ki jih pobira davčni organ na dan vložitve vloge.

Imate vprašanja?

Vljudno vas vabimo, da nas kontaktirate po telefonu ali elektronski pošti (info@fin-servis.si) oziroma se obrnete na svojega svetovalca in z veseljem vam bomo pomagali ter svetovali.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (ZIUZEOP) oziroma t. i.”mega korona zakon”za državljane in gospodarstvo. Ukrepi, ki so bili sprejeti, so namenjeni predvsem posameznikom in podjetjem, ki bodo utrpeli negativne finančne posledice epidemije, kmalu pa lahko pričakujemo tudi drugi paket ukrepov, ki se bo osredotočal na popravke in dopolnitve prvega paketa ter zagotovitev likvidnosti slovenskega gospodarstva.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) narekuje ukrepe, ki veljajo od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Zakon dopušča možnost podaljšanja za 30 dni, v kolikor epidemija ne bo preklicana do 15. 5. 2020.

V nadaljevanju izpostavljamo ukrepe, ki naslavljajo štiri pomembne sklope državne pomoči gospodarstvu:

1. Povračilo izplačanih nadomestil in oprostitev plačila prispevkov za zaposlene na čakanju.
2. Oprostitev plačila prispevkov za PIZ za zaposlene, ki delajo ter obveznost izplačila kriznega dodatka.
3. Izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dodatka.
4. Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, družbenike, kmete, verske uslužbence.

Ob sprejetju novega »korona mega zakona« smo se v Fin-servisu dotaknili številnih izzivov in vprašanj ter opozorili na pomembne mejnike in pogoje, ki vam lahko omogočijo pridobivanje dodatne finančne pomoči. V nadaljevanju tega prispevka so opisani izbrani ukrepi vlade po omenjenih sklopih.

Povračilo izplačanih nadomestil in oprostitev plačila prispevkov za zaposlene na čakanju

• Pravico do ukrepa imajo vsi delodajalci v R Sloveniji, razen določeni proračunski uporabniki in delodajalci s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti.
• Upravičeni delodajalci katerim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje 2019.
• V primeru, da pogoj v letnem poročilu za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.
• Upravičenci, ki so začeli s poslovanjem v letu 2019 dokazujejo upad prometa s primerjavo na mesec februar 2020.
• Delodajalec prejme povračilo izplačanega nadomestila plače zaposlenim na čakanju.
• Delavec ohrani vse pravice iz DR.
• Delodajalec lahko pozove delavca, da se vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu in ne izgubi pravice do povračila, predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
• Pisna napotitev delavca na začasno čakanje.
• Pravica do povračila nadomestila za delavce, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile (varstvo otrok in nezmožnost prihoda na delo, zaprtje mej).
• Višina nadomestila kot določa ZDR (80%), ne nižja od minimalne plače (cca 950,00 EUR bruto).
• Povračilo v višini izplačanega nadomestila vendar največ do povprečne mesečne plače v RS v letu 2019.
• Oprostitev plačila prispevkov obračunanih od izplačanih nadomestil, razen akontacije dohodnine, katero plača delodajalec.
• Povračilo nadomestil in oprostitev plačila vseh prispevkov od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020.

Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače:

• Delodajalec vloži vlogo v e-obliki pri Zavodu za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na čakanje oziroma najkasneje v roku 8 dni od uveljavitve zakona (predviden rok: 19. 4. 2020).
• Ni pravice do povračila v primeru neporavnanih obveznosti, ki jih pobira FURS, na dan vložitve vloge ali ne predloženih obračunov davčnih odtegljajev iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let ali je nad njim uveden stečajni postopek.

Povračilo nadomestila:

• Zavod RS za zaposlovanje odloči o vlogi v roku 8 dni s sklepom.
• Povračilo nadomestila se delodajalcu izplačuje mesečno in sicer do 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.
• Nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil izvaja Zavod RS za zaposlovanje ter Inšpektorat RS za delo.

Obveznosti delodajalca:

• V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.
• Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
• Če delodajalec pozove delavca nazaj na delo ali je delavcu prenehal razlog višje sile mora o tem obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.
• Delodajalec mora prejeta sredstva vrniti v trikratni višini, če ravna v nasprotju z zgoraj navedenim.
• Prejeta sredstva vrne delodajalec, ki prične s postopkom likvidacije.

Oprostitev plačila prispevkov PIZ za zaposlene, ki delajo ter obveznost izplačila kriznega dodatka

• Delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za PIZ (15,50% iz plače in 8,85% na plače), plača jih RS.
• Oprostitev za mesec marec*, april in maj 2020.
• Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in njegova zadnja plača ni presegala trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov, za mesec marec se izplača krizni dodatek sorazmerno.
• REK obrazci za izplačilo plač od 23. 4. 2020.

Izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dodatka – SAMOZAPOSLENI

• Upravičeni tisti (samozaposleni, družbeniki v enoosebni družbi, verski uslužbenec, kmet), ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.
• Temeljni dodatek za marec 2020 v višini 350,00 EUR, za april in maj 2020 v višini 700,00 EUR.
• Ni pravice do izplačila temeljnega dodatka v primeru neporavnanih obveznosti, ki jih pobira FURS, na dan uveljavitve zakona – 11. 4. 2020.
• Pogoj za izplačilo – predložitev izjave FURS, da upravičenec zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti / v zmanjšanem obsegu.
• Izjavo bo možno predložiti na FURS po 14. 4. 2020.

Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti:

• Vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali
• vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020.
• Temeljni dodatek za mesec marec bo FURS izplačal 25. 4. 2020, če bo izjava vložena do 18. 4. 2020.
• Predložitev izjave med 19. 4. 2020 in 30. 4. 2020 izplačilo dodatka za marec ali april do 10. 5. 2020.
• Predložitev izjave med 1. 5. 2020 in 31. 5. 2020 izplačilo dodatkov do 10. 6. 2020.
• Izjave se predložijo za posamezen mesec ali za več mesecev skupaj, najkasneje do 31. 5. 2020.
• Mesečni temeljni dodatek izplačuje FURS.

Vračilo temeljnega dodatka:

• Predložena izjava je javnega značaja in objavljena na spletni strani FURS.
• Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.
• V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Oprostitev plačila prispevkov – SAMOZAPOSLENI

• Upravičeni tisti (samozaposleni, družbeniki v enoosebni družbi, verski uslužbenec, kmet), ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.
• Do oprostitve plačila prispevkov ni upravičena oseba:
• ki do uveljavitve zakona ni bila ustrezno zavarovana
• v primeru neporavnanih zapadlih obveznosti, ki jih pobira FURS, na dan predložitve vloge
• Oproščene prispevke za upravičence na podlagi podatkov FURS, plača Republika Slovenija.
• Upravičenec do plačila prispevkov prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna in jih ne plača
• V primeru, da se izkaže, da izjava ni bila resnična, je prejemnik dolžan vrniti oproščene prispevke z zamudnimi obrestmi.

V primeru vprašanj in dodatnih informacij nam lahko pišete na info@fin-servis.si.