Zbrali smo nekaj postavk, na katere ne pozabite pri oddajanju obračuna finančni upravi (rok poteče konec marca), da ne boste plačali več davka, kot ga morate. Pri letošnji oddaji obračuna za plačilo davka na lanski dobiček pa bodite predvsem pozorni, katere olajšave boste uporabili tokrat in katere boste prenesli v prihodnje davčno obdobje. Letos so namreč začele veljati spremembe, ki podjetja in podjetnike omejujejo pri koriščenju olajšav.
Kaj je najbolj pomembno za davčno bilanco?
Davčna bilanca ni enako poslovna bilanca. Torej, “dobiček” kot davčna osnova, na katerega na koncu plačate davek, ni enak poslovnemu dobičku. Ne gre za enostavno matematiko prihodki minus odhodki, saj vsi odhodki oziroma stroški niso davčno priznani. Enostaven primer je prav reprezentanca – prizna se samo v višini polovice računa v gostilni, na primer. po drugi strani pa se stroški za izobraževanje, team bulinding priznajo v stoodstotni višini. Hkrati je potrebno tudi vedeti, da se za prihodke šteje že vse, kar ste kupcem zaračunali, na primer. Torej ni nujno, da ste vse že dobili plačano.
Na kaj bodite pozorni?
OSNOVNA SREDSTVA: Preverite, ali so v registru vsa pridobljena nova osnovna sredstva in ali ste odtujena oziroma izločena osnovna sredstva izločili s seznama. Preverite, ali je amortizacija obračunana in ali so uporabljene stopnje skladne z davčno priznanimi stopnjami. Preglejte seznam opreme, ki pomeni 40-odstotno investicijsko olajšavo, in morebitno predčasno odtujeno, prodano opremo, za katero boste morali vrniti v preteklosti že izkoriščeno olajšavo.
OLAJŠAVE NA SPLOŠNO: Najprej osnovna sprememba; država jih od letos naprej omejuje. Torej, v bilanci, ki jo boste davkariji oddali ta mesec, lahko olajšave upoštevate še do celotne višine davčne osnove. V letošnjih bilancah, ki jih boste oddajali drugo leto, pa ne. Od 1. januarja 2020 se namreč lahko olajšave izkoristijo samo do višine 63 odstotkov davčne osnove, pri čemer tudi ostaja omejitev, da se bodo lahko izkoristile največ v obdobju pet let od vlaganj (velja za investicijske olajšave in olajšave za R & R). Preračunati je torej treba, kolikšen del olajšav bo družba dejansko sploh lahko izkoristila glede na pričakovane dobičke. In, ali se splača izkoristiti večji delež olajšav za oddajo tokratnih bilanc, ko lahko izkoristite olajšavo še do sto odstotkov davčne osnove, in v prihodnja leta prinesti samo morebitni “ostanek” olajšave. Poenostavljeno: če ste za raziskave in razvoj porabili dva milijona evrov, vaša davčna osnova je 1,5 milijona evrov, preračunajte, če se vam ne splača za 2019 uveljaviti olajšavo do celotne višine davčne osnove (če nimate drugih olajšav), v prihodnja leta pa prenesete le pol milijona evrov kot olajšavo, saj te tako ali tako ne morete izkoristiti zdaj (ker pač presega davčno osnovo).
OLAJŠAVE ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ: Te lahko uveljavljate v celotni vrednosti vloženega zneska. Vendar pazljivo. Morate jih dokazovati, tudi z znanstvenimi objavami.
INVESTICIJSKA OLAJŠAVA: Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v vrednosti 40 odstotkov vloženega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. A vse se ne šteje za opremo, računalniki to so, pisarniška oprema in pohištvo pa ne.
DRUGE OLAJŠAVE: Delodajalec, ki financira kolektivno zavarovanje, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za donacije za dobrodelne organizacije. Razmislite tudi, ali vam pripadajo olajšave za zaposlovanje …
DOLGOROČNE IN KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE: Preverite, ali ustrezajo dejanskemu stanju in ali so potrebna prevrednotenja. Popravki vrednosti finančnih naložb v trenutku slabitve niso davčno priznani odhodki, priznajo se šele ob odtujitvi oziroma prodaji naložbe.
STANJE TERJATEV DO KUPCEV: Tone Dolenšek opozarja na pogosto napako, to pa je, da podjetja s popravki spornih terjatev do kupcev nižajo davčno obveznost. To, da se del terjatev odpiše vnaprej, še ne pomeni, da se odpiše tudi v očeh davkarjev in bo davčna obveznost nižja. Do konca insolvenčnega postopka vašega dolžnika običajno takšni popravki spornih terjatev niso davčno priznani.
ZALOGE: Potrdite vrednost zalog in preverite, ali ustreza dejanskemu stanju. Če vrednost zalog, pa tudi opreme in nepremičnin, konec leta ne ustreza več dejanskim razmeram, znižajte njihovo bilančno vrednost, učinek vam bo takoj tudi znižal davčno osnovo.
OBVEZNOSTI: Na strani obveznosti preverite, ali ste v izkazih prikazali vse obveznosti do dobaviteljev, financerjev, obračunali obresti na posojila. Vse to vam namreč lahko znižuje davčno osnovo.
REZERVACIJE: Na postavki rezervacij morajo biti tiste vrednosti, za katere imate verodostojne podlage (aktuarski izračuni za rezervacije iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad, statistične podlage za oblikovanje rezervacij iz danih garancij …). Inšpektorji vas bodo ob morebitnem obisku povprašali po oblikovanih rezervacijah, in če bo kazalo, da so bile oblikovane bolj iz razloga zniževanja davčne osnove, vam dodatno zaračunan davek ne uide. Nekatere rezervacije so sicer v celoti, druge delno priznane. Morajo biti dobro pojasnjene, torej jih ne smete kar »nabijati« in si tako zniževati osnovo za plačilo davkov. Naredite denimo lahko rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine, popravila izdelkov v garancijskem roku (a ne kar vse povprek, temveč po neki stopnji verjetnosti okvar).
STROŠKI NAKUPA SREDSTEV ZA DELO, ZA PLAČE, ZA ZUNANJE PARTNERJE: Vse to vam znižuje davčno osnovo, če so stroški realni. Lahko kupite računalnik, ki ga potrebujete za delo, lahko plačujete tudi podjetnike in jih ne zaposlite redno, če niso od vas ekonomsko odvisni, torej ste le del njegovega siceršnjega zaslužka. Davčno osnovo vam seveda znižujejo tudi vsi odhodki, stroški, ki jih imate za delo. Denimo nakup surovin, polizdelkov. Tudi stroški za plače, prispevke, za izobraževanje …
KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE, TUDI OSTANKI DOPUSTOV ZAPOSLENIH: Na postavkah kratkoročnih časovnih razmejitev bi se morali nahajati morebitni kratkoročno odloženi ali vnaprej vračunani stroški/prihodki (vnaprej plačane/prejete najemnine, naročnine, zavarovalne premije …); denimo pasivne časovne razmejitve lahko oblikujete za neizkoriščene dopuste iz leta 2019 (ki bodo izkoriščeni letos). Podjetje je namreč plačo delavcu v letu 2019 že izplačalo, na dopust pa bo šel šele v letu 2020. In ta znesek v celoti znižuje davčno osnovo leta 2019.
NAGRADA ZA POSLOVNO USPEŠNOST: To plačilo zaposlenim vam seveda v celotni višini stroška zmanjšuje davčno osnovo. Pri tem pa pozor: če gre za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, ki temelji na poslovanju v letu 2019, se vam bo davčno priznan strošek štel v letu 2019, in to tudi, če ste nagrado dejansko izplačali na primer januarja 2020.
Česa ne smete početi
POSOJILA, KI TO NISO: Od podjetja si lahko vedno sposodite denar in ga tudi vračate. A na posojila podjetij svojim lastnikom, vodilnim je Furs pozoren in tudi že večkrat je napovedal, da bo omenjene postavke podrobno pregledoval. Namreč, ni dovoljeno, da gre pri posojilih za redne mesečne odlive, s katerimi bi si lastnik pokrival redne življenjske stroške. Tako bi si izplačeval tako rekoč neobdavčeno plačo. Podjetje bi sicer do lastnika imelo terjatev, ki je lastnik ne bi nikdar plačal. Zaplete se lahko, če pride davkarija ali gre podjetje v stečaj, ko bi poplačilo zahteval stečajni upravitelj.
PRODAJA LASTNIH DELEŽEV PODJETJU: Tudi na to, če lastnik na primer družbe z omejeno odgovornostjo delež proda tej isti družbi, so na Fursu zelo pozorni. Preverjajo so, ali ne gre za prikrito izplačilo dobička, ki bi moralo biti po Fursovem mnenju obdavčeno kot dividenda in ne kot kapitalski dobički, pri katerih se stopnja znižuje na vsakih pet let imetništva. Zakon je sicer od letos naprej prenovljen in strožji oziroma: zakon o dohodnini, ki se uporablja od 1. januarja 2020, izrecno določa, da je izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe dividenda. Razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu.
VISOKI POTNI STROŠKI: Zaposlenim ne izplačujte izmišljenih potnih stroškov.Ti niso obdavčeni in so namenjeni povračilu stroškov za službene (!) poti zaposlenih.
ZAPOSLENI ESPEJEVCI: Sumili vas bodo, če imate »zaposlenih« veliko espejev. Inšpektorji bodo preverili, ali vaši espejevci v resnici redno delajo za vas in bi torej morali biti tudi redno zaposleni.
DVA ZAPOSLENA IN DESET MOBILCEV ALI RAČUNALNIKOV: Za računalnike, na primer, ste odbijali vstopni DDV, zniževali so vam davčno osnovo.Če jih davkarjem ob obisku ne boste mogli pokazati, vas ne čaka nič dobrega. Ne kupujte jih na podjetje za prijatelje.
REPREZENTANCA: Stroški za reprezentanco, torej za pogostitev poslovnih partnerjev (in ne prijateljev ali družine), so davčno priznani do polovice. Ne uveljavljate računov za petkove zabave s prijatelji ali nedeljska kosila z družino.
(TRANSFERNE) CENE: Ali ste za običajno ceno kupili denimo svetovanje (posebej, če ga naročite pri povezani osebi), ali je bila storitev sploh opravljena, ali gre zgolj za navijanje stroškov. Furs že nekaj časa podrobneje preverja transferne cene oziroma posebno pozornost namenja poslovanju zavezancev s povezanimi osebami iz tujine. Gre za tako imenovane transferne cene ter s tem povezano izvajanje vnaprejšnjih cenovnih sporazumov med Fursom in davčnim zavezancem. Kot so že pred časom dejali na Fursu: »Ustrezno določene transferne cene omogočajo gotovost gospodarskim subjektom pri poslovanju v mednarodnem okolju in tako pospešujejo mednarodno poslovanje. Zaradi tega poseben poudarek namenjamo promociji izvajanja vnaprejšnjih cenovnih sporazumov.« Torej, poslovanje s povezanimi osebami je tvegana dejavnost. Tako se prek navidezno visokih stroškov za razne dobave in storitve od povezanih oseb s sedežem v davčno cenejši državi izgubljajo davki.
DAVČNE OAZE, RAČUNI V TUJINI: Na Fursu so pozorni na posle, nakazila v tujino, predvsem v davčne oaze. Že se je avtomatizirala izmenjava podatkov o računih večine držav OECD.
POVEZANI NORMIRANCI: Vaš soprog ne more odpreti normiranega espeja samo zato, ker vi presegate mejo za vstop v obdavčitev po normiranih odhodkih (sto tisoč evrov oziroma 50 tisoč evrov za popoldance, ki torej nimajo polno zavarovane vsaj ene osebe), dejansko pa nič ne dela. To je utaja. Mikavno pa je to zaradi nižjih davkov – normiranci namreč plačajo le štiri odstotke davka od vseh prihodkov in prispevke za socialno varnost.
S Tonetom Dolenškom se je pogovarjala avtorica članka Tanja Smrekar, Finance.
