Če ne vemo, kam gremo, se lahko tako dolgo vrtimo, da nam na naši poti zmanjka goriva

Tisti, ki nič ne poskusi, ne tvega, ne naredi koraka naprej, ne more niti napredovati, pravi Tone Dolenšek, direktor računovodskega in svetovalnega podjetja FIN-Servis.

Ko se odločiš, greš v akcijo, a če že v štartu dvomiš, imaš težavo. Moraš imeti samozavest in fokus, navaja Tone, ki je pri svojih 24-ih letih, s poslovnim partnerjem odprl FIN-Servis, danes eno od vodilnih računovodsko svetovalnih podjetij.

Podjetje FIN-Servis že od leta 1996 verjame v proaktivno svetovanje in rešitve, ki izboljšujejo uspešnost in učinkovitost poslovanja njihovih strank. Rešitve temeljijo na celovitem pregledu poslovanja, poglobljenem poznavanju procesov in osebnem, svetovalskem odnosu.

Tone nam je v pogovoru zaupal nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti v karieri. Prav te pa bi vam lahko bile v pomoč, inspiracijo ali pogum.

Kaj ste si kot otrok želeli postati?

Vedno so me zanimale drugačne in adrenalinske stvari, nekaj, kar ne počne vsak. Tako sem si želel postati padalec in pilot. Še danes se spomnim, kako sem v črno beli tehniki z zanimanjem gledal oddajo o vojaški letalski enoti in mami rekel: Ko bom velik, bom padalec. Ta želja se je kasneje na nek način tudi urešničila, saj sem v vojski najprej postal padalec, kasneje pilot športnega letala, trenutno pa delam licenco za komercialnega pilota.

Katera je bila vaša prva zaposlitev?

Komercialist prodajalec poslovnih daril. Dobil sem namreč pripravništvo v podjetju, ki se je ukvarjalo z računovodstvom in prodajo poslovnih daril. Najprej sem seveda hodil od podjetij do podjetij ter prodajal različna poslovna darila, nato pa sem se zelo dobro znašel in izkazal pri računovodstvu. Veliko sem se naučil, predvsem sem gradil svojo samozavest in pri 20-ih letih odprl svoje prvo podjetje, ki se je ukvarjalo s financami. Štiri leta kasneje, pri svojih 24-ih, sem s svojim sedanjim poslovnim partnerjem odprl FIN-Servis, ki je danes eno od vodilnih računovodsko svetovalnih podjetij.

Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

Dolgo časa je bil moj največji strah ta, da je to podjetje odvisno od mene in da brez mene ne bo preživelo. Danes vem, da je ekipa samostojna, podjetje ima začrtano vizijo, ima stabilne posle in funkcije, mojega strahu pa ni več. To je zagotovo navečji uspeh in pa tudi to, da delam to, kar me veseli.

Od katere knjige / filma ste največ odnesli?

Trenutno veliko berem o aviaciji in lahko rečem, da je veliko podobnosti med podjetnikom in pilotom. Pilot je nekdo, ki vodi svojo posadko, dobro mora poznati okolje, v katerem je, vedeti mora, kaj se dogaja z mašino in biti vedno korak pred njo. Če si dober pilot, lahko predvidiš, kaj se bo zgodilo in pravočasno odreagiraš, sicer je zelo težko preprečiti kakšno nevšečnost. In podobno je v poslu, vsi imamo isto nalogo, razumeti moramo okolje, v katerem delamo, v kontekstu časa in prostora ter sprejemati odločitve, ki bodo družbo pripeljale na želen cilj. Če ne vemo, kam gremo, se lahko tako dolgo vrtimo, da nam na naši poti zmanjka goriva.
Mi pa je v spominu ostala knjiga Bogati očka, revni očka, ki na zanimiv in enostaven način razloži osnove financ oz. kako ljudje finančno dojemajo vse stvari okrog sebe. Če poenostavim, revni očka ves čas svoj zaslužen denar vlaga v obveznosti, medtem ko bogati očka vlaga denar v »assets«. In tukaj se pokaže podjetniška logika, ali boš zaslužen denar porabil za obveznost in ne bo od njega nič, ali pa ga boš vložil, investiral in zaslužil več. Menim, da bi se vsak izmed nas moral pred nakupom vprašati, kaj je to, kar kupujem in kako mi bo to dolgoročno korsitilo ter tako prevzeti nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

Pred mnogimi leti smo nekaj časa živeli v coni udobja, kjer smo mislili, da imamo vse pod nadzorom, kjer smo imeli občutek močne stabilnosti in v enem trenutku se je ta nenadoma zamajala, postali smo krhki in celo naš obstoj je bil takrat pod vprašajem. Naučil sem se, da moraš biti ponižen in spoštljiv ter v vsakem trenutku ceniti, to kar imaš. Da si nikoli ne misliš, da tako dobro obvladaš situacijo, da se ti ne more nič zgoditi, da moraš imeti pripravljene scenarije za nepredvidljivo, da te nepredvidljivosti ne vržejo tako iz tira, da ogroziš svoj obstoj. Takrat smo šli skozi tranfsormacijo podjetja in se začeli zavedati, da ni nič samoumevno, da je treba trdo delati in iti preko preprek ter strahov ter se naučiti lekcij, zaradi katerih si potem močnejši.

Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?

Ničesar ne obžalujem. V življenju je treba iti skozi določene izkušnje, pomembno je le, da s pomočjo njih rastemo in se učimo. Tisti, ki nič ne proba, ne tvega, ne naredi koraka naprej, ne more niti napredovati. Za vse izkušnje sem hvaležen in je dobro, da so bile oz. da bodo še prišle, sprejemam jih kot lekcije.

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo vam je ostala najbolj v spominu?

Vedno verjamem, da mi bo uspelo, stvari se ne lotevam z dvomom. Ko se odločiš, da greš v akcijo in če že v štartu dvomiš, imaš težavo. Moraš imeti samozavest in fokus in to je nekaj, kar je meni dal adrenalinski šport. Za seboj imam namreč več kot 1000 skokov s padalom in vsakič, ko stopiš na vrata letala, pa naj je pred teboj šele prvi ali pa 1000 skok, vedno začutiš adrenalin, vsakič znova moraš premagati strah, vsakič znova moraš skočiti v neznano in tako se natreniraš. Enako je v poslu. Teh občutkov se navadiš in potem je naloge in izzive lažje premagovati. Ti občutki sicer nikoli ne izginejo in prav je, da so, treba jih je le razumeti in nadzorovati, da ne prerastejo in eskalirajo ter te povsem onemogočijo.

Kdo je (bila) najvplivnejša oseba v vašem življenju?

Starša, ki sta oblikovala temelje mojih vrednot, ki jih prenašam na svoje zaposlene in na svoje otroke. Hvaležen sem jim, ker so me naučili delavnosti, iskrenosti, redoljubnosti, vztrajnosti, nepopustljivosti.

Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete? Kdo je vaš idol?

Športnike, ki gredo preko sebe za dosego ekipnega cilja, tako v poslu kot športu je treba vključiti emocije. Enostavno, da se boriš do zadnjega izdihljaja za svojo ekipo, iskreno daš vse od sebe in verjameš, da je uspeh neizogiben, tako naj bi tudi delovali kolektivi. Če izpostavim morda Gorana Dragiča in Luko Dončiča, ki sta prav vse to pokazala tudi na EU 2017, in še mnogi drugi športniki, ki to vsak dan dokazujejo.

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

Moje vrednote so tudi vrednote podjetja FIN-Servis. Odgovornost, odnos, skrbnost, proaktivnost, zaupanje.

Imate kakšen neizkoriščen talent?

Domišljam si, da jih je kar nekaj. ☺ Izziv je, da vsega, kar me zanima, ne bom mogel preizkusiti, se poglobiti, izpopolniti v enem samem življenju. Pilotiranje, padalstvo, kuhanje, raziskovanje mikroorganizmov in še in še.

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

Sem na poti, da uresničim tudi te, želim postati komercialni pilot, in sicer zgolj zaradi svojega popoldanskega hobija. Velik del svoje mladosti sem preživel na letališčih, tekmoval v skokih ipd., sedaj pa želim s svojim letalom popeljati padalce na 4000 metrov. Na letališču se namreč sprostim, pomirja me.

Intervju je bil objavljen na spletni strani Svet Kapitala.

Vir: https://svetkapitala.delo.si/kariera/pogovor-brez-kravate-tone-dolensek-fin-servis/

Naročite se na fine novice

Sledite trendom, novostim, priložnostim, finim brezplačnim dogodkom in našemu delu.
To spletno mesto uporablja piškotke za namen izboljšave delovanja spletnega mesta. Več informacij najdete v naših pravilih o rabi piškotkov.